Franja

samostalnišk|i (-a, -o) substantivisch; Nominal- (stil der Nominalstil)

samostálniški gramatika substantival

samostálniški substantif, du substantif

samostálniški (-a -o) adj. lingv. del sostantivo, sostantivale, sostantivato:
samostalniške zloženke composti sostantivali
samostalniški prilastek apposizione
samostalniška raba uso sostantivale
samostalniška zveza locuzione sostantivale
samostalniško izražanje costrutto sostantivale

samostálniški -a -o imenički: samostalniški zaimki; -a sklanjatev

samostálniški su(b)stantivo

samostálniški -a -o prid. substantival

slog¹ [ó] moški spol (-a …) der Stil (arhitektonski Baustil, samostalniški Nominalstil, secesijski Jugendstil); (način pisanja) die Schreibweise
brez sloga stillos
skregan s slogom stilwidrig
skladen s slogom stilgerecht
občutek za slog das Stilgefühl
odločilen za slog stilbildend
v telegrafskem slogu im Telegrammstil

zaim|ek moški spol (-ka …) das Pronomen, das Fürwort (določni Determinativpronomen, kazalni Demonstrativpronomen, nedoločni Indefinitpronomen, unbestimmtes Fürwort, osebni persönliches Fürwort, Personalpronomen, oziralni Relativpronomen, povratni Reflexivpronomen, rückbezügliches Pronomen, svojilni Possessivpronomen, vprašalni Interrogativpronomen, Fragefürwort)
samostalniški zaimek substantivisch gebrauchtes Pronomen
pridevniški zaimek attributiv gebrauchtes Pronomen, das Artikelwort