Franja

razve|zati [é] (-žem) vozel: lösen, aufmachen, aufknüpfen, aufbinden, čevlje: aufschnüren; vozel, kaj zavozlanega: aufknoten, entschlingen
razvezati vozel einen Knoten lösen/aufmachen
razvezati jezik figurativno (jemandem) die Zunge lösen

razvezáti i razvézati -véžem
I.
1. razvezati, razriješiti, razrešiti, odriješiti, odrešiti: razvezati čevelj, vozel
2. raskinuti: razvezati pogodbo
raskinuti ugovor
3. razvesti: razvezati zakon
II. razvezati se razvezati se: čevelj se razveže; jezik se mu je razvezal
jezik mu se odriješio, odrešio

razvézati to loose, to untie, to undo, to unbind; to dissolve; (ločiti) to divorce; (vozel) to unknot, (vrv) to unravel

vino mu je razvezalo jezik arhaično his tongue was loosed (ali became loosened) by wine, pogovorno he talked freely under the influence
razvézati vrv to undo a rope
razvézati vozel to untie a knot
razvézati se to come undone
razvézati se (ločiti se v zakonu) to get a divorce
dati se razvézati od to obtain a divorce from
razvézati se od moža (od žene) to divorce one's husband (one's wife)

razvézati délier, dénouer, défaire ; (zakon) annuler, rompre, casser

razvezati se (cula, vozel) se délier, se dénouer, se défaire
razvezati komu jezik délier la langue à quelqu'un, faire parler quelqu'un
jezik se mu je razvezal il est devenu plus bavard
razvezati se (zakon) divorcer

razvézati (-véžem) | razvezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. slegare, sciogliere, slacciare:
razvezati čevelj slacciare le scarpe
razvezati vozel sciogliere il nodo

2. jur. rescindere; annullare:
razvezati pogodbo rescindere un contratto
razvezati zakon, zakonsko zvezo annullare un matrimonio, un vincolo coniugale
razvezati zakonca sciogliere i coniugi del vincolo matrimoniale, concedere ai coniugi di separarsi

3. pren. sciogliere, liberare; stimolare:
podkupnina, pijača mu je razvezala jezik la mazzetta, l'alcol gli aveva sciolto la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razvezati koga odgovornosti sollevare qcn. dalla responsabilità

B) razvézati se (-vežem se) | razvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. slegarsi

2. sciogliersi, liberarsi;
od pijače se mu je razvezal jezik dal bere gli si era sciolta la lingua
v družbi se je razvezal in compagnia si è lasciato andare

3. jur. separarsi; divorziare:
sporazumno se razvezati separarsi, divorziare consensualmente

razvézati desenlazar; desligar ; (zakon) divorciar

razvezati se (cula, vozel) desliarse
razvezati komu jezik destrabar (ali desatar) la lengua a alg
razvezati se (zakon) divorciarse

razvézati -véžem dov., розв’яза́ти -в’яжу́ док.

razvézati -véžem dov. a dezlega

odvozláti -am oduzlati, odriješiti, odrešiti uzao, čvor, razvezati: odvozlati vozel, verižico, problem

spestíti -im, spesti -ite, spestil -ila
I. razvezati: spestiti lan
velike snopove lana razvezati u snopiće
II. spestiti se išakati se, išaketati se

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen

jêzik langue ženski spol , idiome moški spol , langage moški spol ; (pri čevlju) languette ženski spol

dober jezik imeti avoir la langue bien pendue
goveji jezik langue de bœuf
knjižni jezik langue littéraire (ali écrite)
ljudski jezik langue vulgaire, langage populaire (ali du peuple)
lovski jezik langage (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
materinski jezik langue maternelle
morski jezik (riba) sole ženski spol
pasji jezik (botanika) langue-de-chien ženski spol, cynoglossum moški spol
pravniški jezik langage du palais
pogovorni jezik langue commune
strokovni jezik langage technique, terminologie ženski spol
strupen jezik mauvaise (ali méchante) langue, langue de vipère
tuj jezik langue étrangère
učni jezik langue d'enseignement
vojaški jezik argot moški spol militaire
imeti besedo na jeziku avoir le mot sur le bout de la langue
pokazati komu jezik tirer la langue à quelqu'un
razvezati komu jezik délier (ali dénuer) la langue à quelqu'un
zavezati komu jezik faire taire, réduire au silence

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

loči|ti se³ [ó] (-m se) ločevati se (razvezati se) sich scheiden lassen
ki se želi ločiti scheidungswillig

mošnja samostalnik
1. (vrečka) ▸ erszény, zacskóIzpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszényRusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

3. (del telesa) ▸ herezacskóDimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.

razporočíti se (-ím se) perf. refl. glej razvezati, ločevati

razrahlja|ti (-m) auflockern; (razvezati) lösen

razvezováti (se) (-újem (se)) imperf., imperf. refl. glej razvezati | razvezovati

vózel knot

gordijski vózel Gordian knot
napraviti, zavezati vózel to make, to tie a knot
razvezati vózel to untie a knot
presekati gordijski vózel (figurativno) to cut the Gordian knot

vôzel nœud moški spol (tudi mornarica)

gordijski vozel nœud gordien
napraviti (razvezati) vozel faire (défaire, délier) un nœud
presekati gordijski vozel (figurativno) couper (ali trancher) le nœud gordien
narediti vozel na robec faire un nœud à son mouchoir
ladja vozi 20 vozlov na uro le navire file 20 nœuds à l'heure