Franja

Zadetki iskanja

  • razvit (-a, -o) entwickelt (najbolj höchstentwickelt, polno vollentwickelt, slabo schwachentwickelt, visoko [hochentwickelt] hoch entwickelt); stadij bolezni: fortgeschritten
  • razvít developed; well-formed, well-grown; (odmotan) unfolded, (zastava) unfurled, spread, (jadro) hoisted

    nedovoljno razvít underdeveloped
  • razvít développé ; (fotografija) révélé ; (zastava) déployé
  • razvít (-a -o) adj. sviluppato
  • razvít desarrollado ; fot revelado

    z razvitimi zastavami a banderas desplegadas
  • razvít prid., розви́нений прикм., розви́нутий прикм., розро́блений прикм.
  • razvít -a -o prid. dezvoltat
  • váljan -a -o
    1. valjan: -o železo
    2. razvit, rasikan, rastanjen: -o testo
  • bebček samostalnik
    1. (umsko manj razvit človek) ▸ értelmi fogyatékos, kelekótya
    So ravnali z njimi, kot da so neumni bebčki, ki ne znajo brati in jim je treba vsako stvar razložiti dvakrat? ▸ Úgy kezelték őket, mintha ostoba gyerekek lennének, akik nem tudnak olvasni és akiknek mindent kétszer kell elmondani?
    "Lej," je rekel počasi, kot bi razlagal bebčku. ▸ „Nézd...” – mondta lassan, mintha egy kelekótyához beszélne
    Enega otroka, ki je za vedno ostal bebček, so rešili, za ostale tri pa je bilo prepozno. ▸ Az egyik csecsemőt, aki szellemileg mindig visszamaradott lesz, sikerült megmenteni, de a másik háromnak már túl késő volt.

    2. izraža negativen odnos (neumen ali nespameten človek) ▸ tökkelütött, féleszű, gyengeelméjű
    Vsi pravijo, da tisti, ki pride na tekmo dopingiran, je res bebček. ▸ Mindenki azt mondja, hogy aki bedoppingolva érkezik egy versenyre, az valóban féleszű.
    Seveda natančno veste, kako ste najeli kredit, vendar ste upali, da v komisiji sedijo sami bebčki. ▸ Ön persze pontosan tudja, hogyan vette fel a hitelt, de remélte, hogy a bizottságban csak tökkelütöttek ülnek.
  • bòlj adv.

    1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
    bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
    bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
    bolj natanko più attentamente

    2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
    eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
    bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

    3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
    bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

    4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
    pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

    5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
    denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

    6.
    bolj napolniti rinzeppare
    bolj odebeliti ringrossare
    bolj stisniti ricomprimere
    bolj ukriviti ricurvare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tem bolj tanto più
    še bolj ancora (di) più
    čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
    bolj kot kdajkoli quanto mai
  • film película f ; film(e) m

    barvni film película en colores (ali de tinta)
    črno-beli film película en negro
    dolgometražen (kratkometražen) film película de largo (corto) metraje
    nemi, plastični, tridimenzionalni film película muda, en relieve, tridimensional
    rentgenski film película radiográfica
    poučni film película f didáctica (ali cultural ali docente)
    zvočni film película sonora (ali hablada ali parlante)
    kriminalni film película policíaca (A policial)
    razvit (nerazvit) film película impresionada (virgen)
    snemati film filmar; cinematografiar
    predvajati (vrteti) film proyectar (rodar) un film(e)
    vložiti nov film cargar la cámara
  • manj malo

    1. weniger (denarja weniger Geld, vroč weniger heiß)
    manj in manj/čedalje manj immer weniger
    nekaj manj etwas weniger
    malo/malce manj ein [bißchen] bisschen weniger

    2.
    bolj ali manj/več ali manj mehr oder weniger
    nič več in nič manj kot … nichts mehr und nichts weniger als …

    3.
    manj kot weniger als
    (nižji od) unter (13 stopinj/tisoč šilingov unter 13 Grad/tausend Schilling)

    4. (podstandardno) minder- (nadarjen minderbegabt, obremenjen minderbelastet, pomemben minderbedeutend); schwach- (nadarjen [schwachbegabt] schwach begabt), unter- (razvit unterentwickelt)

    5.
    čim manj so wenig wie moglich, möglichst wenig
    čim manj …, tem … je weniger …, um so/desto …

    6.
    malo manj kot (malodane) beinahe
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • najbolj meist, am meisten; am allermeisten
    najbolj velik/dolg … (= največji, najdaljši) der größte, längste …
    meist- (bran meistgelesen, iskan meistgesucht, meistgefragt, kupovan meistgekauft, omenjan meistgenannt, prometen meistbefahren, uporabljan meistbenutzt), höchst- (nadarjen höchstbegabt, razvit höchstentwickelt, verjeten höchstwahrscheinlich, zadolžen höchstverschuldet), best- (osovražen [bestgehaßt] bestgehasst, znan bestbekannt)
  • nàjbolj adv. il (la) più; massimamente:
    najbolj oddaljen il più distante
    najbolj razvit il più sviluppato
    česar se najbolj bojim ciò che temo di più
  • nerazvit [è] (-a, -o) nicht entwickelt; (slabo razvit) unterentwickelt, schwachentwickelt; entwicklungsbedürftig
  • premalo zu wenig; (nezadostno) ungenügend, unter- (razvit unterentwickelt, zahtevati od koga (jemanden) unterfordern, zaseden unterbelegt, osvetliti unterbelichten, zaposlen unterbeschäftigt, ceniti unterbewerten)
  • prezgodaj [ó] zu früh, verfrüht
    vse prezgodaj [allzubald] allzu bald, [allzufrüh] allzu früh
    prezgodaj razvit frühreif, otrok: altklug
    to mi je prezgodaj das kommt mir zu früh
  • prezgódaj trop tôt, prématurément, avant le temps, avant l'heure, en avance

    prezgodaj razvit précoce
    prezgodaj soditi o čem préjuger de quelque chose
    prezgodaj zrel prématuré
    vlak je prišel pet minut prezgodaj le train a cinq minutes d'avance
  • slabo [ó]

    1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

    2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

    3.
    slabo mi je mir ist übel
    slabo mi postaja mir wird übel

    4.
    slabo delati pfuschen, schludern
    slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
    slabo govoriti o lästern über
    slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
    slabo opravljeno delo die Pfuscherei
    slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
    slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
    slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
    slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
    slabo vzgojen ungeraten
    slabo zvočno izoliran hellhörig