Franja

proč [ò]

1. na vprašanje kje: weg, fort; na vprašanje kam: (stran) weg, kam drugam: fort
daleč proč weit fort
roke proč! Hände weg!
(biti fortsein, wegsein, dati weggeben, fortgeben, forttun, gnati forttreiben, gledati wegsehen, hoteti wegwollen, fortwollen, moči wegkönnen, fortkönnen, morati wegmüssen, fortmüssen, fortsollen, poriniti wegstoßen, fortstoßen, poslati wegschicken, fortschicken, priti wegkommen, fortkommen, siliti wegdrängen, spraviti - madež ipd. wegkriegen, fortkriegen, tovor, predmete fortschaffen, teči weglaufen, vreči wegwerfen, fortwerfen, zliti weggießen, fortgießen, wegschutten, zvabiti weglocken, fortlocken)
obrniti se proč sich abwenden, figurativno sich abkehren/abwenden von
odpeljati proč abführen, wegführen

2. vorbei (ura je 2 proč es ist zwei vorbei)

3.
biti proč (zaprepaden ipd.) ➞ → preč

pròč away; off; aloof

pròč od away from
daleč pròč far away
daleč pròč od tega! far from it!
roke pròč! hands off!
pròč z njim! away with him!
pròč od tod! clear off!, be off!, be off with you!
držati se pròč to keep clear
držal se je pròč od družbe he kept himself to himself
pròč pogledati (ne marati videti) to look the other way
šiniti pròč (kot strelica) to shoot off

pròč

je že proč le voilà parti
proč od tod! va-t'en d'ici!, ôtez-vous de là!, (en) arrière!, au large!
proč! va-t'en!
roke proč! n'y touche(z) pas!, familiarno bas les pattes!
proč s tem! enlève (ali enlevez) cela!, fais (ali faites) disparaître cela!, enlève-moi (ali enlevez-moi) ça!
z njim je proč c'en est fait de lui, il est fini, c'est un homme fini
ura je pet proč il est cinq heures passées
vse je proč tout est passé (ali fini, perdu)

pròč adv.

1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore

2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via

3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!

4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via

pròč pril. u stranu, dalje, ća: pojdi proč
idi ća; proč se obrniti
okrenuti se u stranu; vrzi to proč
odbaci to; roke proč
k sebi ruke; trgovina je dve uri proč
trgovina je dva sata daleko; proč so lepe sanje
prošli su lijepi snovi; krava je proč
krava je lipsala; vse je proč
sve je propalo

pròč

daleč proč muy lejos, muy distante
madež je proč la mancha ha desparecido (ali se ha quitado)
proč! ¡deja!, ¡quita!
roke proč! ¡las manos, quietas!
proč s tem! fuera con eso!
deset je (ura) proč son las diez pasadas
vse je proč todo es perdido

pròč prisl., medm., геть присл.

pròč prisl.
□ iti proč a pleca în altă parte
□ daleč proč departe

akrobatsko prislov
1. (o telesnih spretnostih) ▸ akrobatikusan, kontrastivno zanimivo ▸ akrobata módjára, kontrastivno zanimivo ▸ akrobatikus ügyességgel
Ulica je bila polna ljudi, ki so akrobatsko skakali čez avtomobile. ▸ Az utca tele volt az autókon akrobata módjára átugráló emberekkel.
Palica se je skoraj prelomila, ko se je riba akrobatsko pognala proč in za sabo povlekla več metrov ribiške vrvice. ▸ A bot majdnem eltört, amikor a hal akrobatikus ügyességgel félresiklott, több méternyi horgászzsinórt húzva maga után.
Eden izmed mladih vlomilcev je policistom celo sam precej olajšal delo, saj mu je na bližnji travi zdrsnilo in je akrobatsko padel. ▸ Az egyik fiatal betörő még azzal is eléggé megkönnyítette a rendőrök dolgát, hogy megcsúszott, és ahogy elvágódott a közeli gyepen, az akrobatamutatványnak is beillett.

2. (o akrobatiki ali akrobatih) ▸ akrobatikusan
Akrobatsko zahteven cirkus zahteva tudi športnike, zato se jih lahko že nekaj med njimi pohvali z odličji z olimpijskih iger, recimo v gimnastiki ter celo v sinhronem plavanju. ▸ A nehéz akrobatikus mutatványokat felvonultató cirkuszban sportolókra is szükség van, ezért közülük már többen is büszkélkedhetnek olimpiai érmekkel, amit például tornában, sőt szinkronúszásban kaptak.

3. (o mentalni spretnosti) kontrastivno zanimivo ▸ akrobata módjára
Akrobatsko se bom izognil vprašanju. ▸ Akrobata módjára fogok kitérni a kérdés elől.

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

dáleč od tu far from here
dáleč naokoli far and wide
dáleč narazen wide apart
od dáleč from the distance, from afar
kako dáleč how far, to what extent
tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
bil sem dáleč od doma I was far from home
kako dáleč je (to)? how far is it?
stanuje dáleč od tu he lives far away from here
dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
dáleč od tega far from it
še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dejanskost ženski spol (-i …) die Wirklichkeit (surova [rauhe] raue, resnična wahre, objektivna objektive, notranja innere)
spoprijeti se z dejanskostjo sich mit der Wirklichkeit [auseinandersetzen] auseinander setzen
sprijazniti se z dejanskostjo der Wirklichkeit ins Auge sehen
naravnan na dejanskost (življenjski) wirklichkeitsnah
daleč od dejanskosti wirklichkeitsfern
obrnjen proč od dejanskosti (neživljenjski) wirklichkeitsfremd

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

dólgo

za dólgo for long
že dólgo long, long ago, for a long time
kako dólgo? how long?
dólgo poprej long before
že dólgo (nazaj) for a long time since
kako dólgo že? how long since?
še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
dólgo (je že) tega (that was) long ago
dólgo ga že poznam I have known him a long time
ne dólgo tega not so very long ago
dólgo je že, kar... it is a good while since...
kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
je že dólgo (od) tega? was this long ago?
kako dólgo te ni bilo! how long you were!
dólgo ga ni bilo he was a long time coming
ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
dólgo me ni bilo tu I have not been here long
to že dólgo vem I have known that (for) a long time
je za dólgo odšel? has he gone for long?
ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
predólgo ste čakali you have waited too long
ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world

drž|ati¹ (-im) prijeti

1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!

2. steber: tragen, stützen

3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se¹, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem

držáti to hold; (podpirati) to support; (zadrževati) to retain, to keep, to hold; (vsebovati) to contain, to hold, to keep; (imeti v posesti) to possess; (trajati) to last, to hold out

držáti besedo to keep one's word
držáti koga za besedo to keep someone to his word
to ne drži (figurativno) this doesn't hold water
držáti jezik to hold one's tongue, to keep quiet, pogovorno to be mum, to shut up
drži jezik! pogovorno shut up!, pipe down!, button your lips!
držáti korak s to keep pace with, to keep up with
led ne drži the ice breaks
led še ne drži the ice won't hold yet
pravilo drži the rule holds good
Drži? - Drži! A bargain? - Sold!
držáti koga na kratko to keep a tight hold (ali rein) on someone
kam drži ta pot? where does this road lead?
držáti koga za roko to hold someone by the hand
držáti koga na tekočem to keep someone well-informed; to keep someone well posted
držáti s kom to side with someone, to stick by someone, to be on someone's side
držáti ravnotežje to keep one's balance
trdno držijo skupaj they are as thick as thieves
držáti z vsakim to run with the hare and hunt with the hounds
držáti (imeti) na zalogi to keep in stock
bo vrv držala? will the rope hold?
držáti red to keep order
držáti v pripravljenosti to keep ready
držáti trdnjavo to hold a fortress
držáti se to hold oneself, to maintain oneself; to keep
držáti se česa to stick to something, to hold on to something
držáti se ukazov to keep to one's orders
ta barva se ne drži this colour runs, this is not a fast colour
cene se držé prices remain steady
držáti se léve (desne) (strani) to keep left ali to the left (right ali to the right)
moj oče se (zdravstveno) dobro drži my father carries his age well, my father is well preserved
ta jabolka se dobro držé these apples keep well
pokonci se držáti to hold oneself straight
vreme se drži the weather holds
vreme (se) ne bo držalo the weather will not hold
krčevito se česa držáti to stick to something through thick and thin
trdnjava se drži (upira) the fortress holds out (ali resists)
držáti se proč (od) to keep aloof (from)
kislo se držáti to pull a sour face
in to drži (velja) tudi za... and this holds true for... as well

gnati (žênem) pognati, zagnati, nagnati

1. treiben, -treiben (dol hinuntertreiben/heruntertreiben, gor hinauftreiben/herauftreiben, noter hineintreiben/hereintreiben, proč wegtreiben, forttreiben, skupaj zusammentreiben, ven hinaustreiben/heraustreiben, naprej vortreiben, nazaj zurücktreiben); (priganjati) antreiben (tudi tehnika); živino na planino: auftreiben, sömmern; živino s planine: abtreiben, entalpen; figurativno pesem, svojo: treiben, (das alte Lied) aufwärmen

2. pri delu ipd.: abhetzen, abschinden (sich se )

3.
gnati se za čim (etwas) anstreben, hinter (etwas) [hersein] her sein
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

4.
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen

5.
gnati na smeh einen Lachreiz verspüren (ich verspüre …)
gnati na blato einen Stuhldrang spüren

gneča samostalnik
1. (o ljudeh) ▸ tömeg, csődület
2. (o stvareh) ▸ zsúfoltság
Srce bi me bolelo, če bi morala še ohranjena oblačila metati proč, ker delajo gnečo v omari. ▸ Fájna a szívem, ha helyhiány miatt ki kellene dobnom a megőrzött ruhadarabokat is.
Gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte. ▸ Az elektronikus postaládák terhelését a levélszemétszűrők csökkentik, amelyek megakadályozzák a nem kívánt levelek beérkezését.