Franja

prizadeva|ti [é] (-m) prizadeti (immer wieder, laufend) ➞ → prizadeti

prizadévati

prizadevati si ali se za se donner de la peine (ali du mal) pour, s'efforcer de, s'appliquer à, tâcher de, chercher à, s'employer à
skrbi komu prizadevati causer (ali donner) des soucis à quelqu'un, inquiéter quelqu'un, préoccuper quelqu'un
veliko, zelo si prizadevati za mettre toute son application (ali son zèle) à
na vse načine si prizadevati se donner bien de la peine (ali bien du mal, toutes les peines du monde), ne pas plaindre sa peine, familiarno se donner beaucoup de tintouin
kvišku si prizadevati (figurativno) aspirer (ali chercher) à arriver (ali à monter), avoir de l'ambition

prizadévati (-am) imperf. glej prizadeti | prizadevati

prizadévati -am
1. pogađati: hude besede ga prizadevajo; nehvaležnost ga zelo prizadeva
2. prouzrokovati, pričinjavati: prizadevati komu hude skrbi
3. prizadevati si truditi se, starati se: veliko si prizadevaš, a le eno je potrebno
4. težiti, nastojati, naprezati se: prizadevati si za čim večjo popolnost

prizadévati¹ |koga| -am nedov., вража́ти -жа́ю недок.

prizadévati² |povzróčati škódo| -am - nedov., уража́ти -жа́ю недок.

prizadeva|ti si (-m si) za kaj: streben nach, (etwas) anstreben, erstreben, sich bemühen um, trachten nach; auf (etwas) hin arbeiten, hinwirken auf; sich für (etwas) einsetzen

prizadévati si esforzarse; hacer esfuerzos (za para)

na vso moč prizadevati si hacer todo lo posible, poner todo su afán (za kaj en a/c)

prizadévati si -am si nedov., стара́тися -ра́юся недок.

prizadévati si -am si nedov. a se strădui

prizadévati si (se) to strive; to try hard; to endeavour; to take pains; to apply oneself (to)

na vso moč si prizadévati si (se) to try (ali to do) one's best, to strive with all one's might
prizadévati si (se) za uspeh to strive for success
prizadeval si je, da bi (kot) prvi prišel tja he strove to get there first

čutèč (-éča -e)

A) adj. sensibile:
čuteče srce cuore sensibile

B) (v adv. rabi) sentendo:
čuteč, da je vse zaman, si je nehal prizadevati sentendo che tutto era vano, non si sforzò più

dialog samostalnik
1. neštevno (med nasprotnima stranema) ▸ párbeszéd, dialógus
2. (pogovor med osebama) ▸ párbeszéd, dialógusFilm je poln duhovitih dialogov in sproščenih trenutkov. ▸ A film tele van szellemes párbeszédekkel és laza pillanatokkal.
Ustni preizkus bo dialog med učiteljem in učencem. ▸ kontrastivno zanimivo A szóbeli vizsga a tanár és a diák között folytatott párbeszéd formájában zajlik.

dose|či [é] (-žem) dosegati

1. z roko, visoko starost, vrhunec, hitrost, cilj, sporazum: erreichen

2. kaj pri kom: ausrichten, (izposlovati) erwirken, erzielen, kljub nasprotovanju: durchsetzen; (pridobiti) erlangen; z dolgotrajnimi prizadevanji: herbeiführen; s pogajanji aushandeln; zmago: erringen
doseči dobiček einen Gewinn machen
doseči rekord einen Rekord werfen/laufen/erzielen
doseči soglasje sich einigen, sich einig werden
doseči pri kom spremembo mnenja (jemanden) umstimmen
doseči svojo pravico zu seinem Recht kommen
doseči vrhunec kulminieren, gipfeln
doseči zadetek šport (gol) einen Treffer/ein Tor erzielen, loterija: einen Treffer machen
ne doseči predpisane velikosti ipd.: (die Normgröße) unterschreiten
poskušati doseči (prizadevati si za) (etwas) erstreben, hinwirken auf (etwas)
figurativno veliko doseči es weit bringen

gospóstvo (-a) n

1. (politična in gospodarska oblast) dominio; dominazione:
hist. zemljiško gospostvo dominio feudale

2. (gospodovanje, vladanje) dominio, predominio; potere; giogo:
v časih turškega gospostva sotto i turchi, durante il dominio turco
gospostvo nad čustvi dominio della passione
prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu battersi per il predominio sui mercati mondiali

krčevít convulsif, spasmodique

krčevito se oprijemati, se oklepati česa se cramponner à quelque chose
krčevito se truditi, si prizadevati faire des efforts désespérés

krčevít convulsivo; espasmódico

krčevito se oprijemati česa aferrarse a a/c
krčevito se truditi, si prizadevati hacer esfuerzos desesperados

krčevito krampfhaft, verkrampft
krčevito iskati besede nach Worten ringen
krčevito se boriti za odločitev mit einem [Entschluß] Entschluss ringen
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
krčevito stiskati roko: verkrampfen
krčevito prijeti za sich krampfen in

kríplje m pl. inv. con tutte le forze:
prizadevati si na vse kriplje mettercela tutta, fare ogni possibile sforzo

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti