Franja

prive|zati [é] (-žem)

1. anbinden, pritrditi: festmachen, festbinden, festknoten, na kaj: aufbinden

2. pomorstvo festmachen, vertäuen

3.
agronomija in vrtnarstvo privezati na količek anpflocken, anpflöcken
privezati na kol agronomija in vrtnarstvo anpfählen
talce: an einen Pfahl binden

4.
privezati s pasom/z jermenom angurten
privezati si okoli pasu (etwas) umbinden
privezati z varnostnim pasom anschnallen (se sich)

5.
figurativno privezati si dušo s pijačo, jedačo: Leib und Seele zusammenhalten

privezáti attacher, lier à ; (čoln, ladjo) amarrer

privezáti i privézati -véžem privezati: privezati konja k jaslim; privezati kravi zvonček; privezati si predpasnik; na kratko koga privezati
ograničiti koga u slobodi; privezati se na vrv; privezati si dušo
utoliti svoju žeđ, glad

privézati to fasten (ali to attach, to tie, to bind, to lash, to secure, to make fast) with a rope (ali cord); (psa na verigo) to chain (up); (konja na paši) to tether; (čoln, ladjo) to moor

privézati (-véžem) | privezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. legare, assicurare; (privezati plovilo) ormeggiare:
privezati živino k jaslim legare il bestiame alla greppia
navt. privezati jadra imbrogliare le vele

2. pren. legare a:
privezati otroke na grunt legare i figli al podere
privezati na posteljo inchiodare al letto
agr. privezati tele non dare il vitello al macello

B) privézati se (-véžem se) | privezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. legarsi:
alp. privezati se legarsi in cordata
privezati se z varnostnim pasom mettere la cintura di sicurezza

C) privézati si (-véžem si) | privezováti si (-újem si) perf., imperf. refl. šalj.
privezati si dušo calmare la fame, la sete; sfamarsi, dissetarsi
privezati si kravato incravattarsi, annodarsi la cravatta

privézati atar, ligar (na a) ; (čoln) amarrar

privézati -véžem dov., прив’яза́ти -в’яжу́ док., підв’яза́ти -в’яжу́ док., прича́лити -лю док.

privézati -véžem dov. a lega, a înnoda

navézati -véžem i navezáti -véžem
I.
1. navezati, privezati: navezati dereze na čevlje, tovor na osla
2. navezati: na poti čez snežišče so se planinci navezali
3. nadovezati: navezati na nečije riječi,
reči
II. navezati se vezati se za koga

otvésti otvezem
1. dijal. privezati: otvesti psa, kravo z verigo
2. alp. privezati (se), namjestiti konop oko tijela radi bezbjednosti, otvezena živina
zaularena stoka

prikleníti -klénem, prikleni -ite, priklenil -ila
1. privezati lancem: prikleniti psa
2. privezati, vezati: prikleniti koga nase; z obljubo se prikleniti

pripéti -pnèm, pripni, -ite, pripel -a
1. prikačiti: pripeti vagon; pripeti šopek, nagelj
2. privezati: pripeti psa na verigo; pes je pripet na verigo; pripet z varnostnim pasom

pritvésti -tvézem privezati

prekleníti -klénem, prekleni -ite, preklenil -ila prevezati lancem, privezati lancem na drugo mjesto: prekleniti junca k drugim jaslim, na drugi prostor pri jaslih

pridŕgniti -em
1. privezati na poseban način: pridrgniti bič na bičevnik
2. dijal. škrtarenjem steći: pridrgniti kmetiji veliko zemlje

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

jádro (-a) n navt. vela:
odvezati, privezati jadro sciogliere la vela; raccogliere, ralingare, ammainare la vela
razviti jadro spiegare la vela
štirikotno, trapezasto, trikotno jadro vela a tarchia, quadra, latina
prečno, vzdolžno jadro vela trasversale, longitudinale
čoln na jadra imbarcazione a vela, veliero
pren. razpeti jadra sciogliere le vele
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pluti s polnimi jadri navigare a gonfie vele
napeti, nategniti jadro tendere, tesare la vela
obrniti jadro od vetra, proti vetru poggiare, orzare
podvezati, spodvezati jadra imbrogliare le vele
skrajšati jadra terzarolare
dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
glavno jadro vela maestra
košno jadro vela di gabbia
križno jadro randa di mezzana
krmno jadro randa, controranda
latinsko jadro vela latina
sošno jadro vela aurica
vmesna jadra vele di straglio
vršno jadro velaccio

kol [ou̯] moški spol (kôla …) der Pfahl (drevesni Baumpfahl, trsni Rebpfahl); s prečko: die Krücke
mučilni kol Marterpfahl
nasaditev na kol zgodovina die Pfählung
privezati na kol agronomija in vrtnarstvo anpfählen
natakniti na kol zgodovina aufpfählen, pfählen
hiša na koleh das Pfahlhaus, der Pfahlbau
figurativno rahel namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl

kòl pale; pole; stake; post

oporni kòl (ob drevesu) prop
mučilni kòl stake
stavbe na kòléh lake-dwellings pl, (mostišče) fascine dwelling
nasaditev, nataknitev na kòl zgodovina impalement
nasaditi, natakniti na kòl to impale
ograditi s kòli to stockade, to palisade
podreti s kòli to stake
privezati na kòl (žival) to tether to a stake
prebosti s kòlom to stake