Franja

Zadetki iskanja

  • prelet|eti [é] (-im) ozemlje, hišo ipd.: über (etwas) fliegen, (etwas) überfliegen, durchfliegen, pot: zurücklegen; figurativno besedilo: mit einem Seitenblick streifen, (schnell) überfliegen, flüchtig durchlesen; fizika durchlaufen
  • preletéti to fly over (ali across), to cross by flying; (s pogledom) to glance (ali to skim, to pass) over rapidly; (branje) to peruse cursorily (ali superficially)

    preletéti časopis to skim through a newspaper
  • preletéti survoler quelque chose, voler au-dessus de, traverser (ali franchir) au vol , (razdaljo) couvrir, parcourir ; (prebrati) parcourir rapidement (ali à la hâte)

    preleteti pot, progo, razdaljo couvrir un parcours
    preleteti z očmi, s pogledom parcourir des yeux, du regard
  • preletéti (-ím) perf. glej preletavati | preleteti
  • preletéti -ím preletjeti (-te-): preleteti goro, morje; lastovka preleti velikanske razdalje; avion preleti tudi devet sto kilometrov na uro; preleteti stopnice v nekaj skokih
    pretrčati, preletjeti stepenice u nekoliko skokova; preleteti pismo; preletela me je groza
    jeza me je uhvatila; nevihta se je preletela
    oluja se izbjesnjela
  • preletéti atravesar (ali cruzar) volando (ali en avión) ; pasar volando (ali en avión) (por); cubrir en vuelo (razdaljo una distancia) ; (knjigo) leer de prisa, leer por encima (un libro)
  • preletéti -ím dov., перелеті́ти -лечу́ док.
  • preletéti -ím dov.
    1. a zbura peste
    2. a parcurge; a trece
  • béžen fleeting; cursory; momentary

    béžne ure fleeting hours
    béžen pogled a fleeting ali cursory glance
    béžen pregled, inšpektorja a cursory examination, inspection
    bežno (prislov) fletingly
    béžno poznanstvo casual acquaintance
    béžno prebrati (preleteti) to peruse cursorily, to glance through
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • očí ojos m pl

    iz oči v oči cara a cara, frente a frente
    med štirimi očmi a solas, sin testigos, privadamente, a cuatro ojos
    pred očmi vseh a la vista de todos; fig públicamente
    orlovske (sokolje) oči (fig) ojos de águila
    poševne, ozke oči ojos oblicuos, rasgados
    velike, izbuljene oči ojos saltones
    na lastne oči con mis (tus, sus itd.) propios ojos; con esos ojos
    zaradi njegovih lepih oči (= zastonj) por sus ojos bellidos
    brati komu v očeh (želje) leer en los ojos (los deseos) de alg
    gledati (nevarnosti, smrti) v oči afrontar (ali arrostrar) (el peligro, la muerte)
    gledati stvari z drugimi očmi mirar las cosas con otros ojos
    izbuljiti oči fam poner ojos como platos
    izgubiti iz oči perder de vista
    ne izgubiti iz oči no perder de vista, tener muy presente a/c
    imeti odprte oči abrir el ojo, estar alerta
    izpraskati komu oči sacar los ojos a alg
    odpreti komu oči (fig) abrir los ojos a alg; desengañar
    nasuti komu peska v oči (fig) deslumbrar a alg con promesas
    oči se mi odpirajo sedaj (fig) ahora veo claro
    imeti dobre oči (fig) tener (buena) vista
    ki pade v oči (o obleki) vistoso, llamativo; fig evidente, manifiesto
    pasti v oči (fig) llamar la atención; resaltar; dar en los ojos
    pojdi mi izpred oči! ¡quítate de mi vista!
    pokvariti si oči dañarse la vista
    povesiti oči bajar los ojos
    požírati z očmi (fig) fam irse a alg los ojos tras a/c
    preleteti z očmi pasar los ojos
    prenapenjati oči quebrarse los ojos
    zapreti komu oči cerrar los ojos a alg
    skočiti v oči (fig) saltar a la vista
    vreči oči na kaj poner el ojo en a/c
    zatisniti oči ob čem fam hacer la vista gorda
    zavijati oči (fig) poner los ojos en blanco; revolver los ojos; volver (ali torcer) los ojos
    zapičiti oči v clavar los ojos en
    svojim očem ne verjeti no dar fe a sus ojos
    nisem verjel svojim očem no daba crédito a mis ojos
    ne zatisniti oči (celo noč) no pegar el ojo (ali los ojos) (en toda la noche)
    upreti oči v koga mirar a alg ojo a ojo; volver los ojos en alg
    vrana vrani ne izkljuje oči de herrero a herrero no pasan chispas
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • pasírati pasar

    pasirati Ljubljano pasar por Lj.; (preleteti) volar sobre, volar por
  • prebež|ati (-im) bežati (auf der Flucht) durchlaufen
    | ➞ → prebegniti, preleteti
  • prelétati2 (-am) imperf. glej preletavati | preleteti
  • preletávati (-am) | preletéti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. volare, sorvolare

    2. passare rapidamente; passare di corsa, percorrere

    3. pren. balenare, comparire improvvisamente; nascere; pervadere:
    novi upi so mu preletavali dušo nuove speranze gli pervasero l'animo
    preletavajo ga hude slutnje ha brutti presentimenti

    4. pren. (na hitro prebrati) scorrere:
    preleteti časopis scorrere il giornale
    preleteti z očmi, s pogledom guardare di sfuggita, alla svelta

    5. pren.
    preletavati, preleteti v mislih rimuginare, ripensare
    novica je naglo preletela svet la notizia si diffuse rapidamente

    B) preletávati se (-am se) | preletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. volare (da un posto all'altro); passare:
    poletne nevihte se hitro preletijo i temporali estivi passano presto
  • típka key of a piano (oziroma of a typewriter)

    s prsti preleteti típke to run one's fingers over the keys
Število zadetkov: 17