Franja

pravičnost ženski spol (-i …) die Gerechtigkeit; die Billigkeit
občutek za pravičnost das Gerechtigkeitsgefühl, der Gerechtigkeitssinn
zavzemanje za pravičnost die Gerechtigkeitspflege, die Gerechtigkeitsliebe

pravíčnost justice (do to); equity; justness; impartiality; rightness, righteousness

pravíčnost justice ženski spol , équité ženski spol , probité ženski spol , intégrité ženski spol , droiture ženski spol

smisel za pravičnost esprit moški spol de justice

pravíčnost (-i) f giustizia, equità; equanimità

pravíčnost ž pravednost

pravíčnost justicia f ; espíritu m de justicia; equidad f ; imparcialidad f

pravíčnost -i ž., справедли́вість -вості ж.

pravíčnost -i ž justiţie, echitate

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

čut moški spol (-a …)

1. anatomija, živalstvo, zoologija der Sinn (pet čutov: vid, sluh, voh, okus, tip die fünf Sinne: Hören, Sehen, Riechen, Schmecken, Tasten), -sinn (okusa Geschmackssinn, sluha Gehörsinn, tipa Tastsinn, za temperaturo Temperatursinn, za ravnotežje Schweresinn, za svetlobo Lichtsinn, prostorski Raumsinn, ravnotežni Gleichgewichtssinn, za zaznavanje barv Farbensinn/Farbsinn)
motnja čuta za … die Sinnstörung (barve Farbsinnstörung)
motnja čutov halucinacije ipd.: die Sinnestäuschung

2. (pravi občutek) der Sinn (za für), -sinn (za barve Farbensinn, za družino Familiensinn, za resnico Wahrheitssinn, za snago Reinlichkeitssinn); (občutek) das Gefühl (za für), -gefühl (za pravičnost Gerechtigkeitsgefühl, za prostor Raumgefühl, za sramežljivost Schamgefühl)
šesti čut der sechste Sinn
izostren čut za das Fingerspitzengefühl
čut odgovornosti das [Verantwortlichkeitsbewußtsein] Verantwortlichkeitsbewusstsein, die Verantwortlichkeit
brez čuta odgovornosti verantwortungslos

3. (občutek za bistvo) das Gespür (psihološki psychologisches, zanesljiv sicheres, za für)

čút (-a) m

1. anat. senso:
pet čutov: vid, sluh, voh, okus in tip i cinque sensi: vista, udito, olfatto, gusto e tatto

2. (pravi občutek) senso; istinto:
estetski čut senso estetico
etični čut senso etico
notranji čut senso interiore
čut za lepoto senso del bello
čut za pravičnost senso di giustizia
ženski čut istinto femminile
šesti čut sesto senso, intuito

družíti (-im)

A) imperf. ➞ združiti unire, accomunare, collegare:
druži jih iskreno prijateljstvo li unisce una sincera amicizia
kritika mora družiti pravičnost in ostrino la critica deve unire imparzialità e rigore

B) družíti se (-im se) imperf. refl.

1.
družiti se z frequentare, praticare qcn.
družiti se s slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. redko (skladati se) accordarsi
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

občut|ek³ moški spol (-ka …)

1. (čut, smisel) das Gefühl, der Sinn, das Empfinden (jezikovni Sprachgefühl, Sprachempfinden, za naravo Natursinn, Naturgefühl, pravni Rechtsgefühl, Rechtsempfinden, za realnost Realitätssinn, za stil Stilgefühl, za vožnjo Fahrgefühl, za pravičnost Gerechtigkeitssinn)
kar po občutku nach Gefühl

2. (nos, instinkt) das Gespür, der Instinkt (zanesljiv ein sicherer Instinkt)

3.
izostreni/fini občutek das Fingerspitzengefühl
|
brez občutka instinktlos, ohne Gefühl, ohne Fingerspitzengefühl

pravic|a¹ ženski spol (-e, -)

1. (pravičnost) das Recht, die Gerechtigkeit
po pravici mit Recht, berechtigterweise, rechtens, zu Recht
povedati po pravici die Wahrheit sagen
doseči svojo pravico zu seinem Recht kommen
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
zahtevati svojo pravico sein Recht fordern
vztrajati pri svoji pravici auf sein Recht pochen
z enako pravico [ebensogut] ebenso gut, geradesogut
z vso pravico mit vollem Recht, mit voller Berechtigung

2. (justica) die Gerechtigkeit, die Justiz
|
vzeti pravico v svoje roke Selbstjustiz üben
zgodi se pravica die Gerechtigkeit nimmt ihren Lauf

smis|el² moški spol (-la …) (občutek, čut)
za kaj der Sinn für, -sinn
(za naravo Natursinn, za pravičnost Gerechtigkeitssinn, za orientacijo Ortssinn, Orientierungssinn, za red Ordnungssinn, za skupnost Gemeinschaftssinn, Gemeinsinn, za zaslužek Erwerbssinn, za poslovnost Geschäftssinn)

združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

A) imperf., perf.

1. unire, combinare; legare:
združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

2. collegare:
stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

3. (biti skupen) unire, accomunare:
skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

4. combinare, conciliare:
združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

5. assommare, accoppiare:
kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

6. ekst. unire, unificare:
združiti Evropo unificare, unire l'Europa

7. cumulare:
združevati več funkcij cumulare le cariche
ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. unirsi, fondersi:
predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
politično se združevati coalizzarsi
polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare