Franja

prednost¹ [é] ženski spol (-i …) lastnost: der Vorzug, der Vorteil, die starke Seite; der Pluspunkt, das Plus, die Stärke

prednost² [é] ženski spol (-i …) pred drugimi: (naskok) der Vorsprung (tudi šport) (na tržišču Marktvorsprung); die Überlegenheit
imeti prednost pred kom v čem (jemandem (etwas)) voraushaben

prednost³ [é] ženski spol (-i …)

1. pri hoji, vstopu: der Vortritt
dati prednost komu (jemandem) den Vortritt lassen

2. v prometu - pri vožnji: die Vorfahrt
imeti prednost Vorfahrt haben, vorfahrtberechtigt sein
pustiti prednost komu (jemanden) vorfahren lassen, (jemandem) die Vorfahrt geben/lassen

prednost⁴ [é] ženski spol (-i …) der Vorrang; (poseben pomen) die Priorität, die Vorrangigkeit, die Vorrangstellung; (dana prednost) die Begünstigung, die Bevorteilung; v primerjavi z drugimi: der Vorteil (na domačem igrišču šport der Platzvorteil)
biti v prednosti im Vorteil sein
dajati prednost človeku, stvari: (jemandem/einer Sache) den Vorzug geben, Vorrang geben, (etwas) vorziehen, bevorzugen, neupravičeno: begünstigen, bevorteilen, potnikom ipd.: bevorzugt abfertigen
(imeti rajši) (jemanden/etwas) vorziehen; pri razmišljanjih: vorrangig berücksichtigen, (einer Sache) den Vorrang einräumen
določiti, čemu gre prednost Prioritäten setzen
imeti prednost den Vorrang haben, potnik ipd.: bevorzugt abgefertigt werden, argument: vorrangig sein, vorrangig berücksichtigt werden, pred drugimi: vorgehen
pridobiti prednost sich Vorteile verschaffen
dajanje prednosti die Bevorzugung, die Bevorrechtigung, die Begünstigung
(enemu upniku Gläubigerbegünstigung)
ne imeti prednosti nicht vorrangig sein, zurückstehen müssen

prédnost precedence, preference; priority; advantage; privilege; benefit; (na cesti) right of way

imeti prédnost pred... to have (ali to take) precedence over...
dobiti (imeti) prédnost pred kom to gain (ali to take) the advantage over someone, to have the advantage of someone
imel sem prédnost pred njim (na cesti) I had the right of way over him
dati prédnost komu za... to give someone preference over, to discriminate in favour of..., to prefer one to another, to give priority (to)

prédnost primauté ženski spol , avantage moški spol , préférence ženski spol , prééminence ženski spol , préséance ženski spol , priorité ženski spol ; gain moški spol , faveur ženski spol ; (posebna) privilège moški spol

prednost vožnje (na križiščih) priorité (aux croisements)
časovna prednost antériorité ženski spol
krivično dajanje prednosti passe-droit moški spol
dajanje prednosti préférence ženski spol
da(ja)ti prednost čemu donner la priorité (ali la préférence) à quelque chose, préférer quelque chose
dajati komu prednost accorder (ali donner) la préférence (ali la priorité) à quelqu'un, distinguer quelqu'un, avantager quelqu'un, figurativno céder le pas (ali le haut du pavé) à quelqu'un
dobiti, izgubiti prednost prendre, perdre l'avantage
imeti prednost pred kom avoir la préséance (ali la priorité, le pas) sur quelqu'un, devancer quelqu'un, passer avant quelqu'un, avoir un droit de priorité sur quelqu'un
imeti prednost pri vožnji avoir priorité
(pre)pustiti komu prednost céder le pas à quelqu'un

prédnost (-i) f

1. precedenza, priorità; ekst. preferenza:
dati prednost dare, concedere la precedenza
dati prednost gospodarskim problemom dare la precedenza ai problemi economici
dajati prednost komu (npr. pri glasovanju) dare la preferenza a qcn.
imeti prednost (biti v boljšem položaju) trovarsi in posizione di preminenza

2. (premoč) sopravvento; (odlika) privilegio, pregio:
doseči prednost pred prendere il sopravvento su
prednost knjige je v njeni jasnosti il libro ha il pregio della chiarezza

3. šport. vantaggio:
doseči prednost (pred nasprotnikom) portarsi in vantaggio
prednost domačega terena il vantaggio di giocare in casa

prédnost ž prednost, preimućstvo: dati komu prednost pred drugim; imeti prednost pred kom

prédnost preferencia f ; prioridad f ; (ugodnost) ventaja f ; (predpravica) privilegio m

dati prednost dar (la) preferencia a, préferir (a/c)
imeti prednost pred ser preferible (ali preferido) a; tener la preferencia
nuditi prednost ofrecer una ventaja

prédnost -i ž., перева́га -и ж., пріорите́т -у ч.

prédnost -i ž
1. precedenţă
2. prioritate
3. preferinţă
4. avantaj, privilegiu
□ da(ja)ti prednost a avantaja; a prefera

préd predl.
I. s akuz. pred: pred hišo priti
doći pred kuću; predme naj ne hodi
da mi ne dolazi pred oči; predse gledati
gledati pred sebe
II. s instr. kazuje
1. mjesto (na pitanje gdje), pred: ustaviti se pred vasjo
stati pred selom; stati pred sodiščem
stajati pred sudom; pred seboj videti hišo
pred sobom vidjeti (-de-) kuću; sedel je za mizo s knjigo pred seboj
sjedio je za stolom s knjigom pred sobom
2. vrijeme (na pitanje kada), prije, pre: pred našim štetjem
prije našeg brojenja; do pred kratkim
do prije kratkog vremena; poezija pred Prešemom in po njem
poezija prije Prešerna i poslije njega
3. prednost (na pitanje pred kim, pred čim), prije, pre, pred: doseči cilj pred pred vsemi drugimi
postići cilj prije svih ostalih; odlikovati se pred tovariši
isticati se pred drugovima; umolkniti pred družbo
zaćutati pred društvom
4. prisutnost (na pitanje pred kim, pred čim), pred, od: pred sodnikom je bil nasilnež čisto majhen
pred sudijom je bio siledžija manji od makova zrna; skriti se pred ovaduhi
sakriti se od potkazivača
5. uzrok (na pitanje pred kim, pred čim, od koga, od čega), pred, od: križati se pred pošastjo
krstiti se pred nemani; bežati pred sovražnikom
bježati pred neprijateljem; umakniti se pred nevarnostjo
skloniti se od opasnosti

preferènca ž (lat. praeferre) preferencija, prednost, davanje prvenstva

naskòk -óka m
1. navala, juriš, nasrtaj: pripraviti se za naskok
2. naskok: naskok na telovadno orodje
3. prednost u sportskim takmičenjima: imeti pet točk -a
imati pet bodova prvenstva; zmagati z enominutnim -om

anulirati glagol
1. (razveljaviti; preklicati) ▸ érvénytelenít, annullál
2. (izničiti) ▸ behoz, ledolgozPo minuti odmora in spremembi obrambe smo se vrnili v pravi ritem, zato nam je tudi uspelo anulirati prednost gostov. ▸ Az egyperces szünet és a védelem átalakítása után visszazökkentünk a megfelelő ritmusba, ezért is sikerült behoznunk a vendégek előnyét.

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

dobíti obtener; ganar ; (doseči) conseguir ; (prejeti) recibir

dobiti jih, dobiti batine ganarse una, ganársela
dobiti prvo nagrado (bitko, pokal, pravdo, stavo) ganar el primero premio (la batalla, la copa, el pleito, la apuesta)
dobiti pismo recibir una carta
dobiti nahod coger (ali pillar) un resfriado
dobiti nogometno tekmo s 3 : 0 ganar el partido de fútbol a tres por cero
dobiti prednost (premoč) ganar la delantera
dobiti 1000 peset v igri ganar mil pesetas en el juego
kakor dobljeno, tako izgubljeno como ganado, así gastado

domače igrišče srednji spol
šport tekma na domačem igrišču das Heimspiel
moštvo, ki igra na domačem igrišču die Heimmannschaft, die Platzmannschaft
prepoved igranja na domačem igrišču die Heimsperre
prednost igranja na domačem igrišču der Heimvorteil, der Platzvorteil
močan na domačem igrišču heimstark