Franja

Zadetki iskanja

  • posestv|o [é] srednji spol (-a …) die Besitzung, das Besitztum, das Anwesen; kmetijsko: das Gut (fevdno Lehnsgut, samostansko Klostergut, vinogradniško Weingut), (kmetija) der Gutshof
    posestva množina Ländereien množina
  • poséstvo estate; landed property
  • poséstvo propriété ženski spol , bien moški spol , fonds moški spol , (državno) domaine moški spol , propriété ženski spol foncière

    fevdno posestvo fief moški spol
    zakupno posestvo ferme ženski spol, métairie ženski spol
    razdelitev posestva démembrement moški spol
    združevanje posestev (zložba) remembrement moški spol
  • poséstvo (-a) n podere, proprietà, tenuta, predio, fondo; (veliko) possedimento:
    kmetijsko posestvo predio rustico
    jur. posestvo v mrtvi roki manomorta
  • poséstvo s posjed (-sed), imanje, dobro: državno posestvo Belje; kmetovati na -u
    raditi kao seljak na imanju; kapitalistično, zadružno posestvo
  • poséstvo (na deželi) posesión f , finca f

    posestvo na kmetih finca f rústica
    zakupno posestvo finca f arrendada
  • poséstvo -a s., помі́стя с., має́ток -тку ч.
  • poséstvo -a s gospodărie, moşie, proprietate funciară
  • arondírati to round (off)

    arondírati svoje posestvo to round off one's estate
  • cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
    imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
    Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
    cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
    biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
    koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
    cerkveni predmeti kirchliche Geräte
    obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
    obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
    obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
    svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
    figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dežêlski country; rural

    dežêlski časopis country newspaper
    dežêlsko dekle country girl
    dežêlski pismonoša country postman, pl -men, ZDA rural carrier
    dežêlsko mesto country (ali provincial) town, ZDA (majhno) tank town
    dežêlski plemič (country) squire
    dežêlsko plemstvo provincial nobility, (nižje) landed gentry
    dežêlsko posestvo landed property, landed estate
    dežêlski posestnik landowner, ZDA landholder
    dežêlsko prebivalstvo rural population
    dežêlski zdravnik country doctor
    dežêlski župnik country parson
  • dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

    brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
    časten dólg debt of honour
    hipotekarni dólg mortgage
    neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
    izterljiv dólg recoverable debt
    viseč dólg floating debt
    državni, narodni dólg national debt
    biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
    biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
    delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
    čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
    dobiti dólg povrnjen to recover a debt
    plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
    poravnati svoje dólgove to settle one's debts
    odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
    do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
    tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
    vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
    zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
    kup dólgov a mountain of debts
    rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul
  • dólg dette ženski spol , obligation ženski spol ; culpabilité ženski spol , péché moški spol

    brez dolgov exempt de dettes, sans dettes, net (quitte) de toute dette; (posestvo) non hypothéqué, non grevé d'hypothèques
    plačati, poravnati, znebiti se dolgov payer (ali régler, s'acquitter de) ses dettes
    delati dolgove faire (ali contracter) des dettes, s'endetter, se mettre dans les dettes
    tičati (do vratu) v dolgovih, biti čez glavo v dolgovih être dans les dettes jusqu'au cou, être criblé de dettes, avoir des dettes par-dessus la tête
    častni dolg dette d'honneur (ali sur parole)
    državni dolg dette publique
    menični dolg dette par acceptation, dette fondée sur une lettre de change
    vojni dolg responsabilité ženski spol de la guerre
    vojni dolgovi dettes de guerre
    obljuba dela dolg chose promise, chose due; qui promet, s'oblige
  • doménski (-a -o) adj. hist. demaniale:
    domensko posestvo possedimento demaniale, della Corona
  • dosmŕten lifelong; for life; perpetual

    dosmŕtna ječa prison for life, lifetime imprisonment, life sentence
    dosmŕtno prisilno delo penal servitude for life
    dosmŕtna renta life annuity
    dosmŕtna penzija life pension, pension for life
    posestvo z dosmŕtno pravico užitka life-estate
    bil je obsojen na dosmŕtno ječo he was given a life sentence, pogovorno he was sent down for life
  • fevdn|i [é] (-a, -o) Lehns-, Lehens- (gospod der Lehnsherr, pismo der Lehensbrief, posestvo das Lehnsgut, pravo das Lehnsrecht, Lehensrecht)
  • grof samostalnik
    (plemiški naziv) ▸ gróf
    posest grofa ▸ grófi birtok, gróf birtoka
    grad grofa ▸ grófi kastély
    posestvo grofa ▸ grófi birtok
    portret grofa ▸ gróf portréja, gróf arcképe
  • grofija samostalnik
    1. tudi v zgodovinskem kontekstu (upravna enota) ▸ grófság
    goriška grofija ▸ Görzi grófság
    irska grofija ▸ ír grófság
    angleška grofija ▸ angol grófság
    mejna grofija ▸ határgrófság
    britanska grofija ▸ brit grófság
    celjska grofija ▸ Cillei grófság
    sosednja grofija ▸ szomszédos grófság
    obala grofije ▸ grófság partja
    središče grofije ▸ grófság központja
    prestolnica grofije ▸ grófság székhelye
    posestvo v grofiji ▸ grófságban található birtok
    upravljati grofijo ▸ grófságot irányítja
    Policija je izvedla racijo na dveh posestvih družine v grofiji Kent. ▸ A rendőrség a Kent grófságban élő család két birtokán tartott razziát.

    2. (posest) ▸ grófság
    A se domov ni odpravil z ženo, temveč sam, saj so nevesto odvedli v grofijo, kjer jo je na poročno noč s svojo prisotnostjo počastil grof. ▸ De nem a feleségével ment haza, hanem egyedül, mert a menyasszonyt a grófságba vitték, ahol a gróf megtisztelte jelenlétével a nászéjszakán.
  • imovína property; fortune; possession; belongings pl

    vsa moja imovína all my goods and chattels pl
    izgubil je vso svojo imovíno he has lost all he had
    biti brez imovíne to have no property, to be poorly off, to live from hand to mouth
    izgubiti imovíno to lose one's fortune, to be ruined, to be reduced to poverty, ekonomija to fail, to go bankrupt
    pognati, zapraviti imovíno to run through one's fortune, to play ducks and drakes with one's money
    investirati svojo imovíno to invest one's fortune
    zastaviti imovíno (posestvo) to mortgage (one's estate)