Franja

polomiti (polómim) lomiti kaj: brechen, kaputtschlagen; (razbiti) kurz und klein schlagen
polomiti si zobe sich die Zähne ausschlagen, figurativno sich die Zähne ausbeißen
polomiti ga danebenhauen, ins Fettnäpfchen treten, aus der Rolle fallen

polomíti to break up (into many pieces)

polomíti se to break
polomil sem ga (figurativno) I've spoiled it, I have made a mess of it, I've blown it
polomíti ga (figurativno) to put one's foot in it

polomíti casser, briser, démolir, rompre, mettre en pièces (ali en morceaux) , familiarno déglinguer

polomiti se se casser, se briser; s'estropier
polomiti ga faire une bévue (ali une faute)
polomiti komu vse kosti (figurativno) rompre les os à quelqu'un
polomiti svoj stol déglinguer sa chaise
polomiti si zobe na čem (figurativno) se casser les dents sur quelque chose

polomíti (-lómim)

A) perf. ➞ lomiti

1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio

2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli

B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi

C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto

polomíti -lómim, polomi -ite, polomil -ila
1. polomiti, skrhati: polomiti komu kosti; veslo se je polomilo
2. pogriješiti (-greš-), promašiti, promašiti: polomiti ga pri izpitu; igralec ga je na odru polomil
3. obrukati se: s to izjavo si ga polomil; govoriti polomljeno slovenščino
natucati slovenački

polomíti romper; estropear; destrozar; arruinar

polomiti si zob romperse un diente
polomiti ga hacer un yerro, caer en falta
polomiti se romperse, estropearse

polomíti -lómim dov., полама́ти -ма́ю док.

polomíti -lómim dov. a rupe, a frânge

potréti -tárem i -trèm, potri -ite, potrl -a
1. potrti, polomiti: potreti vsa kolesa
2. iskrckati: potreti orehe
3. utući, slomiti: nesreča ga je potrla

pretréti -tárem i -trèm, pretri -ite, pretrl -a polomiti: pretreti komu kosti

ga

A) pron. (njega)

1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui

rebr|o [ê] srednji spol (-a …)

1. anatomija (abdominalno Bauchrippe, križno Kreuzrippe, nepravo falsche Rippe)
rastlinstvo, botanika listno rebro Blattrippe

2. gradbeništvo, arhitektura, tehnika, geografija die Rippe (glavno Hauptrippe, hladilno Kühlrippe, pomožno Hilfsrippe, oboka Gewölberippe, radiatorja Heizkörperrippe, trakasto Bandrippe); pri narebričenih predmetih: die Riffel, die Riefelung, Riffelung

3. pomorstvo das/der Spant (glavno Hauptspant, lomljeno Knickspant)

4. živalstvo, zoologija pri ptičjem peresu: der Kiel, Federkiel
|
rebra množina Rippen, množina, kos mesa: das Rippenstück, Querrippenstück
zlom rebra/ reber medicina der Rippenbruch
sunek pod rebra der Rippenstoß, der Seitenhieb
suniti pod rebra in die Rippen stoßen, eins in die Rippen geben
vsa rebra mu/ji lahko prešteješ man kann ihm/ihr alle Rippen zählen
figurativno prešteti/polomiti komu rebra (jemanden) vermöbeln

rêbro anatomija côte ženski spol ; (čokolade) barre ženski spol ; (hladilnika) ailette ženski spol (de refroidissement) ; (na listu) nervure ženski spol

križno rebro (arhitektura) croisée ženski spol d'ogives
zlomljena rebra, zlom reber fracture ženski spol des côtes
polomiti komu rebra rompre les côtes à quelqu'un
lahko mu vsa rebra prešteješ, vsa rebra kaže (zelo mršav je) on peut lui compter les côtes

rêbro (-a) n

1. anat. costola, costa:
tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere

2. gastr. costoletta

3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
krilno rebro centina alare

4. tekst.
rebra žameta le coste del velluto

5. (podolgovat člen) costola:
rebra radiatorja le costole del radiatore
listna rebra le costole della foglia

6. nareč. costa, pendio, declivio

7. arhit. costolone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kazati rebra mostrare le costole
pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti

rêbro anat costilla f ; (čokolada) barra f , pastilla f ; (krila, hladilnika) aleta f

zlomljeno rebro fractura f de costilla
dregniti koga v rebra dar un empujón a alg
lahko mu vsa rebra prešteješ, vsa rebra kaže está en los huesos, parece un esqueleto (ali una espátula)
polomiti komu rebra romper a alg las costillas

uiti v hlače frazem
1. olepševalno (polulati se; pokakati se) ▸ a nadrágjába csinál
Potipal je pod zadnjico in z gnusom opazil, da mu je ušlo v hlače. ▸ Megtapogatta a fenekét, és undorral vette észre, hogy a nadrágjába csinált.
Tako so se režali, da jim je najbrž ušlo v hlače. ▸ Úgy röhögtek, hogy majdnem a nadrágjukba csináltak.
Malo je manjkalo, da bi mi od strahu ušlo v hlače. ▸ Nem hiányzott sok, hogy a nadrágomba csináljak.

2. (polomiti ga; narediti napako) ▸ elszar
Okoljevarstveni vidik jim je v celoti ušel v hlače. ▸ A környezetvédelmi szempontot teljesen elszarták.
Moštvu namreč v najpomembnejših trenutkih pogosto uide v hlače. ▸ A csapat a legfontosabb pillanatokban gyakran elszarja.

zob¹ [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente