Franja

položi|ti (-m) polagati

1. legen (čez kaj darüberlegen, eno čez drugo [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen, na kaj auflegen, nad kaj darüberlegen, pod kaj darunterlegen, nazaj zurücklegen, noter hineinlegen, sem hierherlegen, skupaj [nebeneinanderlegen] nebeneinander legen, [zueinanderlegen] zueinander legen, zraven dazulegen, visoko hochlegen)
položiti na legen an, anlegen an, komu roko na ramo, knjigo na mizo ipd.: legen auf
položiti v kaj einlegen (in)
položiti na mizo denar ipd.: hinlegen, hinblättern

2. (odložiti) hinlegen, niederlegen, flachlegen, hinstrecken

3. človeka na posteljo, na tla: betten, lagern; noge visoko: hochlegen, hoch lagern; v drugo posteljo/v nov grob: umbetten

4. napeljave, talne obloge: verlegen, kable v čem: (etwas) verkabeln; denar: erlegen; varščino: (deponirati) hinterlegen; venec: (einen Kranz) niederlegen
položiti v grob ins Grab legen
položiti v krsto einsargen

5.
figurativno položiti na jezik in den Mund legen
položiti na srce [nahelegen] nahe legen, ans Herz legen, auf die Seele binden
položiti na tla koga z udarcem ipd.: zu Boden strecken
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
položiti v zibelko in die Wiege legen
položiti račune Rechenschaft geben/ablegen
zahtevati, naj kdo položi račune Rechenschaft verlangen/fordern

položíti to put (ali to place, to set) down; to deposit

položíti kavcijo to deposit caution-money
položíti koga k počitku to lay someone to sleep (ali to rest)
položíti orožje to lay down arms
položíti račun to render account (of)
položíti temeljni kamen to lay a foundation stone

položíti (re)mettre, placer, poser, déposer; étendre, coucher ; (napeljavo) installer, poser

položiti izpit passer son examen
položiti jamščino, kavcijo verser une caution
položiti karte (pred koncem igre) abattre ses cartes (ali son jeu)
položiti komu kaj pred noge déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un
položiti komu na srce bien recommander à quelqu'un
položiti mine miner, poser (ali mouiller) des mines
položiti na appliquer
položiti na sonce mettre au soleil
položiti na stran mettre de côté
položiti na tla, na zemljo mettre (ali poser) à terre
položiti nasprotnika (šport) envoyer son adversaire au tapis
položiti nazaj replacer, remettre à sa place
položiti orožje mettre bas (ali déposer) les armes, rendre les armes, capituler, figurativno baisser pavillon
položiti račun rendre compte de
položiti roko na kaj mettre la main sur quelque chose
položiti temelje jeter les fondements, fonder, établir (ali poser, jeter) les bases (ali les fondements), asseoir les fondations
položiti temeljni kamen poser la première pierre
položiti vmes interposer
položiti v posteljo coucher (ali mettre) au lit

položíti (-ím) perf. glej polagati | položiti

položíti -ím, položi-ite, položil-ila, položen -ena
1. položiti: položiti cevi za vodovod; kable, parket
2. metnuti, staviti: položiti knjigo na mizo; položiti mrliča na oder
3. oboriti: bolezen ga je položila v posteljo
4. položiti: položiti denar v banki; položiti orožje
predati se

položíti poner; colocar; meter (v en) ; (napeljavo) instalar ; (vod) tender

položiti na zemljo poner en tierra
položiti v posteljo acostar en la cama
položiti temeljni kamen poner la primera piedra
položiti pasianso (igro) hacer un solitario
položiti na sonce poner al sol
položiti komu kaj v usta (fig) sugerir a/c a alg
položiti komu kaj na srce recomendar encarecidamente a/c a alg
položiti volneno odejo preko česa extender una manta sobre a/c

položíti -ím dov., покла́сти -ладу́ док.

položíti -ím dov.
1. a pune, a aşeza, a culca, a aşterne
2. a depune, a plasa

dejáti dejem i dem
1. metnuti, položiti: dejati otroka v posteljo, mrliča na mrtvaški oder; dejati besedo v oklepaje; dejati psa na verigo
2. kam se bodo vsi ti ljudje dejali
kuda će svi ovi ljudi; prašiča dejati iz kože
oguliti, oderati prascu kožu; ne bodo te iz kože dejali
ništa ti neće učiniti; ob glavo dejati
odrubiti glavu; dejati koga pod ključ
zatvoriti koga; dejati koga v koš
pobijediti (-bed-), nadvladati koga; to mu dobro de
to mu dobro čini; ne vem, kam bi te dejal
ne mogu se sjetiti (set-) tko si; v red dejati
staviti u red; nič ne de
ne mari ništa; od zadrege ni vedela, kam bi se dejala
nije znala što da čini; dejati v poslednje olje
dati posljednju (-sled-) pomast

napráviti -im
I.
1. načiniti, napraviti, izraditi: napraviti cesto, načrt, program, čevlje
2. spremiti: napraviti kosilo
spremiti ručak
3. podignuti: napraviti si hišo
4. namjestiti: napraviti posteljo
5. pripremiti: napraviti steljo za zimo
6. nabaviti: napraviti stroje, da bo delo lažje; napraviti globoke brazde
duboko zabrazditi; napraviti ogenj
zapaliti vatru
7. učiniti: napraviti kaj iz lahkomiselnosti
8. prevaliti, prevoziti: napraviti sto tisoč kilometrov z avtom
9. svršiti: ne vem, kdaj bom delo napravil
10. poduzeti, preduzeti: napraviti izlet na Gorenjsko
11. postupati: grdo si napravil z njo
ružno si postupao s njom
12. obući, opraviti, odjenuti (-de-): lepo napraviti otroka
13. načirniti: napravil ji je otroka; napraviti križ čez kaj
drgnuti ruke od čega
14. položiti: napraviti izpit
15. prirediti: napraviti pojedino
II. napraviti se
1. načiniti se: napravila se mu je bula
2. napraviti se, učiniti se, predstaviti se: napraviti se bolnega; napravil se je, da spi; vreme se je napravilo
vrijeme, vreme se je ustalilo

odložíti -im, odloži -ite, odložil -ila
1. odložiti, skinuti, svući: odložiti plašč, obleko
2. odložiti, položiti, staviti na stranu: odložiti pipo
3. nanijeti, naneti: voda je odložila pesek na travniku
4. dati ostavku na što, odreći se čega: odložiti funkcijo, mandat
5. odložiti, odgoditi: odložiti sejo na jutri,
ostaviti, položiti: odložiti časopis, slušalko
6. položiti: želva odloži jajca v jamice

poklásti -kládem položiti, metnuti krmu: poklasti konjem

zaléči zaležem, zalegel -gla
I.
1. zaleći, zalegnuti, dostati za nešto, biti devoljan: denar nič ne zaleže; tvoja beseda veliko zaleže
tvoja se riječ visoko cijeni; tvoje posredovanje nič ne zaleže
tvoje posredovanje ne uvažava se; plača bo komaj zalegla za dolg
plata će jedva biti dovoljna za dug; honorar mu komaj zaleže za tobak
honorar mu jedva stigne za duvan; zelo je zadolžen, vse imetje mu ne bi za dolg zaleglo
sve imanje mu ne bi za dug zaleglo; to veliko zaleže
to mnogo znači
2. položiti: matica zaleže jajca
II. zaleči se zaleći se, zakotiti se, rasploditi se: miši so se zalegle

založíti -im, založi -ite, založil -ila
1. zakrčiti, zapremiti, pretrpati: založiti prostor z blagom
zapremiti prostoriju robom
2. zaturiti, zametnuti: ne vem, kam sem založil knjigo
3. izdati: Državna založba Slovenije je založila Slovensko-srbskohrvaški slovar
4. založiti se, uzeti zalogaj: sedi in založi z nami
5. položiti: založiti denar za koga
6. opskrbiti, snabdjeti (-bde-) koga čime: založiti koga z obleko; založiti se z drvmi
7. založiti se, reći dobru riječ za koga: založiti dobro besedo za koga

osnováti osnujem osnovati, položiti temelj čemu: osnovati družino, državo

predejáti -dénem
1. premetnuri, pomaknuti, premjestiti (mes-), položiti s jednoga na drugo mjesto: predejati breme z desne rame na levo; predejati bolnika
2. dijal. pretražiti: predejati vsak grm
3. predejati se mijenjati (men-) se: vreme se bo predejalo

priséči -séžem, prisezi -te i -ite, prisegel -gla prisegnuti, priseći, položiti prisegu, zakletvu, zakleti se: priseči na ustavo
zakleti se na ustav; prisegla mu je zvestobo
zaklela se da će mu biti vjerna; krivo priseči
krivo se zakleti; prisegla sta si ljubezen na vekomaj
zakleli su se njih dvoje da će se vječito (ve-) voljeti (-le-)

zagróbati -am položiti položnice, mladice u zemlju

ara samostalnik
1. pravo (vnaprejšnje plačilo dela kupnine) ▸ foglaló, előlegOb podpisu pogodbe se plača deset odstotkov are, preostali del kupnine pa ob primopredaji. ▸ A szerződés aláírásakor tíz százalék előleget kell megfizetni, a vételár fennmaradó részét pedig az átadáskor kell kifizetni.
Posel je bil s sklenjen s podpisom pogodbe in plačilom are. ▸ Az üzlet a szerződés aláírásával és az előleg kifizetésével köttetett meg.

2. Ara (ptica) ▸ arapapagáj, ara
Odšla je v trgovino z malimi živalmi in zagledala čudovito aro. ▸ Elment egy kisállat-kereskedésbe, és meglátott egy gyönyörű arát.
Prelepa modro-rumena ara se sprehaja po vrtu in ponosno razkazuje svoje lepo perje. ▸ Egy gyönyörű kék-sárga ara járkál a kertben, büszkén mutogatva gyönyörű tollazatát.

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga