Franja

pogrezn|iti [é] (-em) pogrezati senken, versenken, absenken

pogrézniti enfoncer, plonger

pogrezniti se (se) plonger, s'enfoncer, s'abîmer, s'engloutir, s'engouffrer
letalo se je pogreznilo v valove l'avion s'est abîmé (ali englouti) dans les flots

pogrézniti (-em) perf. glej pogrezati | pogrezniti

pogrézniti -em
I.
1. potopiti, zagnjuriti
2. pogreznuti, ogreznuti: pogrezniti v krvi
II. pogrezniti se
1. zaroniti, uroniti, potopiti se, potonuti: pogrezniti se v molk
2. propasti u zemlju: pogrezniti se v zemljo
3. zaglibiti: pogrezniti se v blato

pogrézniti -nem (se) dov. a (se) afunda, a (se) scufunda

pogrézati (pogrézniti) se hundirse

pogrezati se v globoko spanje caer en profundo sueño

pogrezn|iti se [é] (-em se) pogrezati sinken, sich senken, globoko: versinken, pri hoji, vožnji: einsinken; stavbe: absinken, versacken; v tekočino: tauchen; figurativno v misli: versinken
figurativno pogrezniti se v zemljo in den Erdboden versinken
pogrezniti se v molk sich in Schweigen hüllen

pogrézniti se to sink; to go down; to plunge (v into)

pogrézniti se na dno to sink to the bottom
pogrézniti se v globoko premišljevanje to be deep in thought
pogrézniti se v spanje to drop off (to sleep)
pogrézniti se v globoko spanje to sink into a deep sleep

pogrézniti se -em se dov., провали́тися -лю́ся док.

grézniti (-em) imperf. ➞ pogrezniti (pogrezati se, toniti) sprofondare, sprofondarsi

močvára močvírje swamp; swampland; marsh; bog; morass; moor; fen; fenland; slough; quag

prebivalec močvirja fenlander, humoristično bog trotter
fosforenčen pojav nad močvirjem marsh fire
pogrezniti se v močvirje to be bogged down

mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
prekiniti molk interrompere il silenzio
zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
molk je znak priznanja chi tace conferma
dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
časopisni molk silenzio stampa
pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
PREGOVORI:
golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

A) imperf., perf.

1. affondare, immergere; calare;
pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

2. (poglabljati) approfondire; scavare

3. pren. cullare, far sprofondare:
glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

4. pren. spingere, portare:
pogrezati v obup spingere alla disperazione

B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. sprofondare, cedere; affondare:
hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
pogrezniti se v blato affondare nel fango
pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

2. pren. immergersi, sprofondarsi:
pogrezniti (zatopiti se)
v branje sprofondare nella lettura
pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna

samopomilovanje samostalnik
(smiljenje samemu sebi) ▸ önsajnálatPada iz ekstrema v ekstrem, iz poplave samozavesti in ega, do skrajne faze samopomilovanja. ▸ Az egyik végletből a másikba esik, az önbizalom-túltengésből és az egoizmusból az önsajnálat legmélyebb bugyraiba.

sèn (snà) m (pl. sni)

1. sonno; sogno:
globok, nemiren sen sonno profondo, inquieto
pren. pogrezniti se, potoniti v sen addormentarsi
verjeti v sne credere nei sogni

2. pren. sogno:
sen se ni uresničil il sogno non si è realizzato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. spati večni sen dormire il sonno eterno, il sonno dei giusti

sládek (-dka -o) adj.

1. dolce; zuccherato; saporito:
sladek kot med dolce come il mele
sladka kava caffè zuccherato, dolce

2. di acqua dolce (non salata)

3. pren. dolce, tenero; caro:
sladke oči, sladka usta occhi dolci, labbra dolci, tenere

4. pren. (pretirano prijazen) untuoso, mellifluo, caramelloso:
nagovoriti s sladkim glasom fare un discorso mellifluo, untuoso

5. pren. (prijeten, dobrodejen) dolce, piacevole, grato:
sladki spomini grati ricordi
pogrezniti se v sladke sanje sprofondare in, abbandonarsi a dolci sogni
imeti sladko življenje fare la dolce vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. sladka koreninica felce dolce, polipodio (Polypodium vulgare)
gastr. sladka repa rape lesse
sladki koren liquirizia (Glycyrrhiza glabra)

spánje sleep; (mirno) slumber

v spánju in one's sleep
kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
moteno, prekinjeno spánje broken sleep
rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
globoko spánje deep sleep
prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
peturno spánje five hours' sleep
večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
zimsko spánje winter sleep, hibernation
pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
noč brez spánja sleepless night
spánje pravičnega the sleep of the just
govoriti v spánju to talk in one's sleep
hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
imeti rahlo spánje to be a light sleeper
imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
hliniti spánje to pretend to be asleep
pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep

spánje (-a) n

1. dormita; sonno; ekst. letargo:
pogrezniti se, potoniti v spanje sprofondare nel sonno, addormentarsi
govoriti, jokati v spanju parlare, piangere nel sonno
pren. spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
noči brez spanja notti insonni
med. letargično spanje sonno letargico

2. zool. letargo

sram¹ moški spol (-u, ni množine) das Schamgefühl, die Scham
brez sramu ohne Scham, schamlos
biti brez sramu keine Scham (im Leibe) haben
občutek sramu das Schamgefühl
od sramu vor/aus Scham (zardeti erröten, pogrezniti se v zemljo vergehen)
rdečica sramu die Schamröte
rdeč od sramu schamrot

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt