-
pobeli|ti [é] (-m) beliti weißen, weißigen, zidove: tünchen, austünchen, z apnom: kalken, auskalken; lase: blondieren, bleichen; agronomija in vrtnarstvo, rastlinstvo, botanika abweißen
-
pobelíti (-im)
A) perf. imbiancare, imbianchire, biancheggiare:
pobeliti stene imbiancare le pareti
B) pobelíti se (-im se) perf. refl. imbianchire; imbiancarsi, sbiancarsi
-
pobelíti -bélim pobijeliti, pobeliti, obojiti bijelom bojom: pobeliti hišo, sobo; sneg je pobelil hribe; sonce pobeli platno; pobeljeni grobovi
okrečeni grobovi
-
pobelíti i pobéliti -im zamaščivanjem potrošiti: pobeliti mast
-
pobelíti -bélim dov., побілі́ти -лі́ю док.
-
pobelíti -bélim dov. a albi, a înălbi, a vărui
-
pobéliti to whiten, to paint white; (z apnom) to whitewash; (na soncu) to bleach
pobéliti se to whiten
pobeljen whitened; whitewashed; painted white
-
pobéliti blanchir, badigeonner, chauler
pobeliti z apnom échauder, blanchir à la chaux
-
pobéliti blanquear
-
abweißen pobeliti, Pflanzen: etiolirati
-
albí -ésc
I. vt. beliti, pobeliti
II. vr. postati bel, bledeti, obledeti
-
austünchen pobeliti, pobarvati
-
biancheggiare
A) v. intr. (pres. biancheggio)
1. beliti se, postajati bel
2. siveti
B) v. tr. pobeliti:
biancheggiare le pareti pobeliti stene
-
bleach [blí:č]
1. prehodni glagol
beliti, pobeliti; barvo jemati
2. samostalnik
belilo; beljenje
-
blondieren pobeliti, beliti; posvetliti
-
dobijèliti dòbijelīm (ijek.), dobéliti dòbēlīm (ek.) pobeliti, končati beljenje: kad kuću dobijelim
-
dòkrečiti -īm pobeliti: dokrečiti kuću
-
exalbō -āre -āvī (—) pobeliti: Tert., It.
-
imparruccare
A) v. tr. (pres. imparrucco)
1. dati lasuljo, periko na glavo
2. pren. pobeliti
B) ➞ imparruccarsi v. rifl. (pres. mi imparrucco) pokriti se z lasuljo, s periko
-
infarinare
A) v. tr. (pres. infarino)
1. posuti, posipati (z moko); pren. pobeliti
2. pren. dati površno znanje:
infarinare qcn. di latino dati komu površno znanje iz latinščine
B) ➞ infarinarsi v. rifl. (pres. mi infarino) šalj. napudrati se