Franja

pobegn|iti [é] (-em) bežati fliehen, flüchten, die Flucht ergreifen; otrok: ausreißen, ausrücken, durchbrennen; jetnik iz zapora: ausbrechen; ptič iz kletke: entfliegen; pes, mačka ipd.: entlaufen; (pognati se v beg) Fersengeld geben, Reißaus nehmen, türmen; voznik po nesreči: pravo Fahrerflucht begehen
pobegniti čemu (uiti) entgehen

pobégniti to escape, to make one's escape; to run away; to make one's getaway; (z ljubimcem) to elope

pobégniti od to flee from; to take to one's heels, to take (to) flight, (pogovorno) to skedaddle; (z denarjem) to abscond; (dezertirati) to desert
blagajnik je pobegnil s 5.000 funti the cashier absconded with 5,000 pounds

pobégniti s'enfuir, prendre la fuite, se sauver , (iz ujetništva) s'évader, s'échapper, disparaître ; (iz vojske) déserter (l'armée) ; (skrivaj) s'esquiver, filer ; familiarno prendre la poudre d'escampette, prendre les jambes à son cou

pobegniti z doma faire une fugue
poskusiti pobegniti tenter (ali essayer) de s'enfuir (ali de s'évader)
človek bi pobegnil! c'est à n'y pas tenir!, c'est à se sauver!

pobégniti (-em) perf.

1. fuggire, scappare, darsela a gambe, andarsene:
pobegniti od doma fuggire di casa

2.
pobegniti iz zapora evadere, scappare dalla prigione
pobegniti od vojakov disertare

3. pren. sfuggire, sottrarsi, evitare:
pobegniti dolžnosti sottrarsi al dovere

pobégniti -em pobjegnuti, pobjeći: pobegniti od doma, iz mesta

pobégniti huir; evadirse, emprender la huida (ali la fuga) ; escaparse, fugarse; darse a la fuga

poskusiti pobegniti intentar huir

pobégniti -em dov., утекти́ утечу́ док.

pobégniti -nem dov. a fugi, a scăpa

abhauen² (haute ab, ist abgehauen) figurativ izginiti, pobegniti, odnesti pete

afufar pobegniti, uteči, uiti

(fam) afufólas popihal jo je

aufugiō -ere -fūgī (-) ubežati, pobegniti, uteči; abs. ali intr.: aufugerim potius quam redeam Ter., auf. aliquo, domo, hinc aliquā plateā, exsulatum Pl., si aufugisset (archipirata), si vincula rupisset Ci., iam aliquantum spatii ex eo loco, ubi pugnatum est, aufugerat L.; pesn. in poklas. z acc. = izogniti (izogibati) se koga, česa, ogniti (ogibati) se koga, česa: aufugiens aspectum... parentis Ci. poet., quae sol aufugit Hyg., ab his, quos aufugit, reprehensus Cod. I.

ausbrechen^*

1. lomiti, odlomiti, izlomiti (intransitiv se), ein Fenster, eine Tür (durchbrechen) prebiti Früchte: pobirati, Triebe: odstranjevati, Rüben: ruvati

2. den Mageninhalt, ein Vulkan Lava: izbruhati, bruhati (zu ... beginnen) izbruhniti, Vulkan: začeti bruhati in Gelächter, Tränen: bruhniti v (smeh, jok)

3. ein Felsen: odtrgati se

4. aus einem Gefängnis: pobegniti; Gase: uhajati

5. (verlassen) aus einer Gemeinschaft, Koalition: zapustiti (skupnost, koalicijo)

auskneifen^* odščipniti; figurativ (fliehen) pobegniti, stisniti jo

auskratzen izpraskati, spraskati; intransitiv (fliehen) pobegniti

ausreißen^*

1. Zähne, Haare, Unkraut: puliti, izpuliti, Zähne, Unkraut: ruvati, izruvati; (herausreißen) iztrgati

2. Stoffe: raztrgati, pretrgati (intransitiv se)

3. (flüchten) pobegniti, podurhati jo, dezertirati

ausrücken odkorakati, oditi, (fliehen) pobegniti, pobrisati jo; Technik Maschinen: izklopiti, ustaviti (intransitiv se); eine Kupplung: razkleniti

auswichsen (verprügeln) pretepsti; (abhauen) pobegniti, pobrisati jo

āvolō -āre -āvī -ātum

1. odleteti (odletati): Suet., Icti., sublime avolans (aquila) Ci., isque (ales equus) per aetherias me tollens avolat umbras Cat., ex oculis et manibus infelicissimae coniugis tacitus avolavit (Amor) Ap.

2. pren. odhiteti, pobegniti, ubežati: experiar certe, ut hinc avolem Ci. ep., velut avium examina ad crepitum primum missilium avolavere L., citatis equis avolant Romam L., avolat ipse... conversisque fugax aufertur habenis V., avolat voluptas Ci. hitro mine; evfem.: hinc avolare Ci. od tod odhiteti, oditi = umreti.

bjȅgnuti -nēm (ijek.), bȅgnuti -nēm (ek.) pobegniti: bjegnuti s mejdana i odnijeti živu glavu

cal(e)ter [kalte] verbe intransitif, argot proč steči, pobegniti, pobrisati jo, zbežati