plank|e ženski spol množina die Umzäunung, der Bretterzaun
figurativno slišati travo rasti in videti planke žvižgati die Flöhe husten hören
Zadetki iskanja
- ograj|a ženski spol (-e …)
1. na stopniščih, mostovih, visokih mestih: das Geländer (mostna Brückengeländer, stopniščna Treppengeländer, Stiegengeländer, varovalna Schutzgeländer, vrvna Seilgeländer)
stebriček v ograji der Geländerpfosten
2. (plot) der Zaun (gradbiščna Bauzaun, lesena Holzzaun, lovska Wildzaun, iz desk Bretterzaun, pletena žična Maschendrahtzaun, protihrupna Lärmschutzzaun, snežna Fangzaun, vrtna Gartenzaun, za zaščito pred snegom Schneezaun, žična Drahtzaun)
3. iz kolov, palisad: das Staket
4. odbojna na cesti: die Leitplanke, Planke
5. (zagraditev, ograda) die Einfriedigung, Einfriedung, Einzäunung
6. (zidana ograja) die Mauer, Einfassungsmauer; (zidec, balustrada) die Brüstung
7. pomorstvo die Reling
|
obdati z ograjo umgittern, umzäunen
obdan z ograjo umzäunt, geländert - platic|a ženski spol (-e …) pomorstvo die Planke, Außenhautplanke
- varnostna ograja ženski spol na cesti: die Planke, Leitplanke
- desk|a [ə] ženski spol (-e …) lesena, igralna, razglasna ipd.: das Brett
lesena desk das Holzbrett, die Holzdiele, die Planke, (ploh) die Bohle
-brett (hrastova Eichenbrett, igralna Spielbrett, likalna Bügelbrett, odskočna Sprungbrett, opažna Futterbrett, Schalbrett, podložna Auflagebrett, razglasna Informationsbrett, risalna Reißbrett, trimetrska Dreimeterbrett, za trančiranje Tranchierbrett, za valjanje testa Nudelbrett, z žeblji Nagelbrett)
deželna deska zgodovina die Landtafel
gladilna deska tehnika die Glättbohle, der Glättbalken
izlagalna deska tehnika der Ablegetisch
nivelirna deska tehnika die Nivellierlatte
odrivna deska šport der Absprungbalken, das Schleuderbrett
oglasna deska das Anschlagbrett, na sodiščih ipd.: die Amtstafel
planirna deska tehnika das Planierschild
tehnika, agronomija in vrtnarstvo plužna deska das Abstreichblech, das Streichblech
straniščna deska die Klobrille, Klosettbrille
teptalna deska tehnika die Schlagbohle
iz desk aus Brettern, Bretter-
(ograja der Bretterzaun, stena die Bretterwand, vrata die Brettertür)
šport skok z deske das Brettspringen
igra z igralno desko das Brettspiel
jadranje na deski das Windsurfing
jadrati na deski surfen
šport smučarska deska das Snowboard - plánka (-e) f pog.
1. (deska) asse, tavola
2. pl. planke steccato:
pren. skakati čez planke correre la cavallina, mettere le corna
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati vedere e sentire cose impossibili
3. pl. planke žarg. šport. lato, banda (della pista) - rásti (rástem) imperf.
1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza
2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino
3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare
4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta
5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina
6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo - slíšati (-im) imperf.
1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto
2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole - tráva (-e) f
1. erba:
spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
naročje trave un fascio d'erba
angleška trava erba inglese
gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
slišati travo rasti sentir crescere l'erba
2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
klasasta trava spigata
latasta trava poa (Poa)
volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
morska trava zostera (Zostera marina)
pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
PREGOVORI:
trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista - žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)
A) imperf., perf.
1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
veselo žvižgati fischiettare allegramente
lokomotiva žvižga la lomotiva fischia
2. fischiare, sibilare:
krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie
B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene
/ 1
Število zadetkov: 11