Zadetki iskanja
- pazi|ti1 (-m) aufpassen (na auf), [achtgeben] Acht geben, die Augen [offenhalten] offen halten, auf der Hut sein
- pazi|ti2 (-m)
pazina (gledati na) sehen auf, (čuvati) (etwas) schonen, schonend behandeln, (upoštevati) (etwas) beachten
pazina svoj ugled ipd.: bedacht sein auf, halten auf, [achtgeben] Acht geben auf
paziti na videz die Form wahren - pazíti (biti pozoren) to pay attention (to), to observe, to mind, to be mindful (of), to look around, to look out (for), to watch, to be watchful, to keep watch; to take care, to be careful (ali cautious, wary, wide-awake, on the alert, on one's guard); (hraniti) to have in custody; (skrbeti za) to take care of, to have in one's care (ali charge); (negovati) to nurse, to look after, to tend; (pobrigati se) to look (to), to see (to), to attend (to)
pazíti na otroke v odsotnosti staršev to baby-sit
ne pazíti na to take no heed (ali no notice) of, to disregard, to be mindless of, to be unmindful of, not to bother, to pay little or no attention to; to lose sight of
pazi(te)! look out!, attention!, mind!
napeto pazíti to be all attention
pazi na otroka! look after the child!
pazite na mojo prtljago! take care of my luggage!
pazite na stopnice! mind the steps!
pazite bolje! take more care!
pazi nase! take care of yourself!
pazite, da vas ne vidijo! mind they do not see you!
niso pazili na moje besede my words were ignored
pazite na žeparje! beware of pickpockets!
pazíti na formalnosti to be a stickler for the formalities
pazíti z budnim očesom na to keep a watchful eye on
pazi se! mind what you are about
otroci, pazite nase! children, look after yourselves!, be careful!, take care! - pazíti garder
paziti na prendre garde à, faire (ali prêter) attention à, être attentif à, surveiller quelqu'un (ali quelque chose), veiller à (ali sur), avoir (ali prendre) soin de, avoir l'œil sur
paziti se se garder de, prendre garde à, se tenir sur ses gardes, se méfier de, ouvrir l'œil, être prudent, familiarno se garder (ali se tenir) à carreau
paziti (čuvati se) (figurativno ) veiller au grain
paziti na interese neke osebe veiller aux intérêts de quelqu'un
paziti na jetnika surveiller un prisonnier
paziti na koga avoir quelqu'un à l'œil
paziti, da ne bi padel prendre garde de ne pas tomber
paziti na otroke surveiller (ali veiller sur) les enfants
dobro paziti ouvrir l'œil (ali les yeux)
pazi!, pazite! gare!, attention!, prends (prenez) garde!, méfie-toi!, méfiez-vous!
pazite! (v šoli) faites attention!
pazi se!, pazite se! fais attention!, faites attention!
pazi, da te kdo ne vidi! prends garde qu'on ne te voie!
pazite na stopnico! prenez garde à la marche!
pazite, da dobro zaprete vrata! prenez soin de bien fermer la porte - pazíti (-im)
A) imperf.
1. stare attento a, badare a, fare attenzione a, aver cura di, stare a guardia di:
pes pazi na dom il cane sta a guardia della casa
pazi, da ne padeš attento a non cadere
paziti na knjige aver cura dei libri
2. sorvegliare, vigilare:
otroci gredo v šolo, najmlajšega pa pazi babica i bambini vanno a scuola, mentre la nonna sorveglia il più piccolo, bada al più piccolo
pazi na svoj jezik acqua in bocca!, frena la lingua!, tieni la lingua a posto!, controllati!
B) pazíti se (-im se) imperf. refl.
1. guardarsi di, tenersi lontano da
2. (v medmetni rabi) (stare) attento:
fant, pazi se! giovanotto, attento!; bada veh! - pazíti i páziti -im, pazi -ite, pazil -ila
I.
1. paziti: pazi, da ne padeš
2. čuvati što, koga: paziti na živino, na otroke
3. vrebati: mejači so pazili na Krpana
4. pažljivo slušati: paziti v šoli
II. paziti se paziti se, čuvati se čega: pazi se hudobnih ljudi
čuvaj se pakosnih ljudi - pazíti (biti pazljiv) estar atento (na a)
paziti na atender a, poner atención a; tener cuidado; (na bolnika, otroke) cuidar de
pazi(te)! ¡atención!, ¡cuidado!, fam ¡ojo!
pazite na stopnico (na žeparje)! ¡cuidado con el escalón! (con los rateros)!
paziti se (česa) estar en guardia (ali alerta); estar prevenido, tener cuidado; fam andar con ojos
pazi se psa! ¡ten cuidado con el perro!, fam ¡ojo con el perro! - pazíti pázim nedov., пильнува́ти -ну́ю недок., догляда́ти -да́ю недок.
- pazíti pázim nedov.
1. a păzi, a veghea, a supraveghea
2. a fi atent, a se feri - pazi|ti se (-m) aufpassen; sich vorsehen (pred vor), auf der Hut sein, sich in Acht/acht nehmen; pri delu ipd.: (ne pretiravati) sich schonen
- pazíti se pázim se nedov., стерегти́ся -режу́ся недок.
- negováti -újem
1. njegovati (neg-), čuvati, paziti: negovati otroka, bolnika
2. odgajivati, othranjivati
3. održavati čistoću, higijenu: negovati telo, lase
4. kultivirati, kultivisati: negovati knjižni jezik - várovati -ujem i varováti -újem (stvnj. wara)
1. štititi, čuvati, braniti: varovati koga nesreče
2. čuvati: varovati se bolezni; bog varuj iti proč
ne daj bože da ideš odavdje
3. braniti: varovati mejo, državo
4. paziti: varovati otroke - čúvati -am
I.
1. čuvati: čuvati gozd pred požarom; čuvati kaj kot punčico svojega očesa; čuvati javni red in mir
2. nadgledati, starati se da se komu, čemu što ne dogodi: čuvati sosedovega otroka
II. čuvati se čuvati se, paziti se: čuvati se hudobnih ljudi - bed|eti [é] (-im) (biti buden) wachen, auf sein, aufbleiben
bed nad (paziti na) wachen über, (etwas) überwachen - budno wachsam
budno paziti na ein wachsames Auge haben auf - čuvati kaj kot zenico svojega očesa frazem
(zelo paziti na kaj) ▸ óvja mint a szeme világát
Oče jo je ljubil in čuval kot zenico svojega očesa. ▸ Az apja úgy szerette és óvta mint a szeme világát. - gleda|ti1 [é] (-m) pogledati
1. schauen, blicken, sehen; nesrečo, predstavo ipd.: zuschauen, zusehen, (etwas) mit ansehen; (opazovati) betrachten; filozofija betrachten, anschauen
gledati dol hinunterblicken/herunterblicken, hinunterschauen/herunterschauen, hinuntersehen/heruntersehen
gledati naprej nach vorne schauen/blicken
gledati nazaj zurückschauen, zurückblicken
gledati navzgor hinaufschauen/heraufschauen, kvišku: emporblicken, emporschauen, aufschauen (zu), aufblicken
gledati ven hinausblicken, hinausschauen
gledati skozi kaj durch (etwas) hindurchsehen
gledati za kom/čim (jemandem/etwas) nachschauen, nachblicken
2. (delati …obraz)
žalostno/veselo/jezno gledati traurig/fröhlich/böse dreinschauen, ein (trauriges/fröhliches/böses …) Gesicht machen
gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
3.
gledati da … (poskrbeti, da …) zusehen, [daß] dass/sehen, [daß] dass …
4.
gledati televizijo fernsehen
gledati barvno televizijo farbfernsehen
5. okno na cesto itd.: gehen auf, liegen zu
6.
gledati na (paziti na) schauen auf, Wert legen auf, na denar: das Geld zusammenhalten
gledati na modo [modebewußt] modebewusst sein
gledati na tradicijo [traditionsbewußt] traditionsbewusst sein
gledati na cene [preisbewußt] preisbewusst sein
|
gledati postrani figurativno von der Seite ansehen/scheel ansehen
spoštljivo gledati aufblicken zu
gledati zviška koga herabblicken auf, herabschauen auf
obožujoče gledati koga (jemanden) anhimmeln
zaljubljeno gledati koga (jemandem) verliebte Augen machen
figurativno gledati kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor - griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundakošata griva ▸ dús sörényZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.levja griva ▸ oroszlánsörényPrav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.konjska griva ▸ lósörénygosta griva ▸ sűrű sörénygriva konja ▸ lósörénykonj z grivo ▸ sörényes lógriva in rep ▸ sörény és farokbela griva ▸ fehér sörényKonji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.
2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaskodrana griva ▸ göndör sörénygriva las ▸ hajsörény, séróNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.levja griva ▸ oroszlánysörényZaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.kodrasta griva ▸ göndör sörényrazmršena griva ▸ kócos sörényDolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.bujna griva ▸ buja sörénygosta griva ▸ sűrű sörényrdeča griva ▸ vörös sörény, vörös hajkorona
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves réttravnata griva ▸ füves hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!
4. (o vodni površini) ▸ tajtékpenasta griva ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.
5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajgriva gozda ▸ erdő üstökeVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.
6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva - izrazoslovje samostalnik
1. (strokovni izrazi) ▸ terminológia, szakszókincsstrokovno izrazoslovje ▸ szakszókincsvojaško izrazoslovje ▸ katonai terminológiamedicinsko izrazoslovje ▸ orvosi terminológiapoenotenje izrazoslovja ▸ terminológia egységesítésepravno izrazoslovje ▸ jogi terminológiaSopomenke: terminologija
2. (veda) ▸ terminológia
Sopomenke: terminologija
3. (o izražanju) ▸ szóhasználatsočno izrazoslovje ▸ szaftos szóhasználatpaziti na izrazoslovje ▸ szóhasználatra vigyázVeste, papiga je živela v bordelu in ima malo bolj sočno izrazoslovje. ▸ Tudja, a papagáj egy bordélyban élt, és egy kissé szaftosabb a szóhasználata.