patetič|en [é] (-na, -no) pathetisch
patétičen (overly) emotional; exciting pity
patétično prislov emotionally
patétičen pathétique, solennel
patétičen (-čna -o) adj. patetico:
pejor. patetičen spis pateticume
patétičen prid., патети́чний прикм.
patétičen -čna -o prid. patetic
declamatory [diklǽmətəri] pridevnik (declamatorily prislov)
deklamatorski, napihnjen, bombastičen, patetičen
geschwollen ➞ schwellen; Adjektiv otekel; figurativ patetičen
māgni-ficus 3, komp. māgnificentior -ius, superl. māgnificentissimus 3 , adv. māgnificē (in māgnificenter Vitr.), komp. māgnificentius, superl. māgnificentissimē (māgnus in facere)
1. velik, veličasten, sijajen, slaven: factis vir magnificus, factorum ostentator haud minor L., uterque editis operibus magnificus Val. Max., magnificae res gestae L., Iust., illud magnificentissimum factum proprium est Thrasybuli N., magnifice vicimus Ci., consulatum magnificentissime atque optime gerere Ci., magnificenter opus perfectum Vitr.
2. velikodušen, velikosrčen, blagosrčen: animo excelso magnificoque Ci., animo magnificentior Iust.
3. veličasten, kras(ot)en, sijajen, lep, razkošen, dragocen, potraten, zapravljiv, krasoljuben, težeč za razkošjem, vélmožen, veljaven, vpliven: Lucr., Aur., Suet., Vell., Amm., funera magnifica et sumptuosa C., villa, apparatus, armatus Ci., aedes, urbes, triumphi C., Rhodiorum civitas magna atque magnifica S. velika in velmožna, tako tudi: magnificum imperium populi Romani S., castra magnificentiora solito Iust. večji od običajnega, facio me magnificum Pl. lepega (postavnega) gospoda, magnifice habitare, vivere, convivium ornare Ci., triclinium ample et magnifice exornare Ci., magnifice aliquem donare H., oppidum magnificenter aedificatum et eleganter Vitr., in suppliciis deorum magnifici, domi parci S., praelauti magnificique (naspr. sordidi et deparci) Suet.
4.
a) (o govoru) vznesen, zanosen, patetičen: magnificum (magnificentius) dicendi genus Ci., ratio dicendi Suet., oratio Aur., magnifice collaudare aliquem L., magnifice loqui Tib.
b) v slabem pomenu (o osebah in govoru) širokousten, velikousten, razusten, šopiren, nadut, bahav, bahaški, visokonós, domišljav, prevzeten, hvalisav: Iugurtha magnificus ex Auli socordiā S., edicta magnifica de Vespasiano T. hvalisajoči, verba Ter., litterae Suet., ille magnifice incedit L., magnifice loqui de bello L., S., magnifice se efferre Ter. ali se iactare Corn.; subst. māgnifica -ōrum, n naduto, prevzetno govorjenje, nadute, prevzetne besede: S.
5. (glede na učinek) velike vrednosti, veliko vreden, neprecenljiv, odličen, izvrsten, krasen, čudovit (o zdravilih): myriophyllon magnifici usus est ad vulnera Plin., laser magnificum in usu et medicamentis Plin.
māgni-loquus 3 (māgnus in loquī)
1. vzneseno (zanosno, patetično) govoreč, zanosen, vznesen, patetičen: Homerus Stat.
2. slabš. širokousten, nadut, bahav, bahaški, domišljav, prevzeten: Mart., Vulg., talia magniloquo tumidus memoraverat ore O. širokoustno, illi … prompti post eventum ac magniloqui erant T., m. flatūs Stat.
patétic -ă (-i, -e) adj. patetičen
patētico
A) agg. (m pl. -ci)
1. patetičen, ganljiv, pretresljiv
2. pretirano čustven
B) m (pl. -ci)
1. patetika, patetičnost
2. (f -ca) patetik
patètičan -čna -o patetičen, pretirano navdušen: patetičan govor
pathetic [pəɵétik] pridevnik (pathetically prislov)
patetičen, čustven, ganljiv, pomilovanja vreden; vreden, vznesen, slovesen
pathetic fallacy pripisovanje človeških čustev naravi (drevju, soncu itd.)
pathēticus 3, adv. -ē (gr. παϑητικός) patetičen, strašljiv, (raz)vnet, čustven, nabit s čustvi: oratio Macr.
pathétique [patetik] adjectif patetičen, slovesen, ginljiv; masculin patetičnost
la sonate pathétique, la Pathétique Beethovnova patetična sonata
ranting [rǽntiŋ] pridevnik
bombastičen, hvalisav, napihnjen, patetičen, bahaški; hrupen, nebrzdano vesel
touching [tʌ́čiŋ]
1. pridevnik
ganljiv; vznemirljiv, razburljiv; patetičen
2. predlog
zastarelo kar se tiče, gledé, z ozirom na