Franja

pesnišk|i [é] (-a, -o) dichterisch, Dichter-; figurativno poetisch
pesniški jezik dichterische Sprache, Dichtersprache
pesniški večer die Lesung, Dichterlesung
pesniška slava der Dichterruhm
pesniška umetnost die Verskunst
pesniška žilica poetische Ader, dichterische Ader

pésniški poetical; poetic

pésniška dela poetical works pl
pésniška duša a poetic mind
pésniški jezik poetical language
pésniško nadarjen poetically inclined
pésniška oblika poetic form
pésniška svoboda poetic licence
pésniška umetnost the art of poetry, the poetic art, poetics pl (s konstr. v sg)
pésniško prikazati, proslavljati to poeticize, to poetize

pésniški poétique

pesniški jezik langage moški spol (ali style moški spol) poétique
pesniška žila veine ženski spol poétique
pesniška svoboščina licence ženski spol poétique

pésniški (-a -o) adj. di, del poeta; poetico, da poeta; knjiž. elisonio:
pesniški izraz, jezik espressione poetica, linguaggio poetico
pesniški navdih musa, plettro, ispirazione (poetica)
pesniška svoboščina licenza poetica
pesniška duša poeta, animo di poeta
pren. pesniška slava lauro
pesniška zbirka canzoniere
pesniški polet volata, lirismo
knjiž. pesniški zbornik divano

pésniški -a -o pjesnički, pesnički: -a zbirka; pesniški psevdonim

pésniški poético

pesniška svoboda (žila) licencia f (vena f) poética

pésniški prid., поети́чний прикм.

pésniški -a -o prid. de poezie, poetic

dar moški spol (-u …)

1. (darilo) das Geschenk, die Gabe (botrski Patengeschenk)
božji dar die Gabe Gottes, die Gottesgabe, (dar nebes) ein Geschenk des Himmels
dati v dar schenken
dobiti v dar geschenkt bekommen

2. v dober namen ipd.: die Spende
knjižni dar die Buchspende
v blagu die Sachspende

3. (naravni dar) die Gabe, -gabe (govorniški Rednergabe, opazovanja Beobachtungsgabe, pesniški Dichtergabe, preroški Prophetengabe, pripovedni/pripovedovanja Erzählergabe, Gabe des Erzählens); (sposobnost, zmožnost) das Vermögen; (predstavljanja Vorstellungsvermögen, prepričevanja Überzeugungsvermögen); (talent) die Geistesgabe, das Talent
dar za das -talent (glasbo Musiktalent, jezike Sprachtalent); (nadarjenost) die Begabung
dar prepričevanja die Überredungskunst

4. versko: (žrtev) das Opfer, -opfer (klavni Schlachtopfer, žgalni das Brandopfer)
zaobljubni dar die Votivgabe, das Weihgeschenk
žrtveni dar die Opfergabe
prinesti v dar zum Opfer bringen
prineseni dar das Opfer, Opfer-, sveča: die Opferkerze
priprava darov die Gabenbereitung
nabiralnik za darove der Opferstock/ die Opferbüchse
prošnja nad darovi das Gabengebet
|
figurativno imeti dar govora redegewandt sein
vzeti komu dar govora die Rede verschlagen/rauben

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

génij (-a) m

1. genio:
literarni, pesniški genij genio letterario, poetico

2. knjiž. (duh) genio

3. mitol. genio:
dobri, zli genij genio benefico, malefico

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

navdíh (-a) m ispirazione; estro, knjiž. afflato:
dati, dobiti navdih za kaj ispirare, essere ispirato da
pesniški navdih ispirazione poetica; estro, afflato poetico

polèt (-éta) m

1. aer. volo:
letalski poleti voli in aereo, voli aeronautici
vesolski poleti voli spaziali
polet na luno volo sulla luna

2. pren. slancio; foga, voga; estro:
pesniški polet estro poetico

slóg style; way of writing; (zgradbe) style (of building); figurativno manner

jasen (klen, težak, kičast) slóg lucid (lapidary, cumbrous, florid) style
pesniški, vzvišen slóg poetical style
jeder slóg pithy (ali vigorous, terse) style
pisarniški slóg official style
trgovski slóg commercial style
gotski (visokogotski, poznogotski) slóg Gothic (decorated, perpendicular) style
normanski, romanski slóg Norman style, Romanesque
živeti v velikem, razkošnem slógu to live in great, fine style

stíl style; (način) manner

brez stíla without style, in a poor style
v velikem stílu (figurativno) on a large scale
gotski stíl Gothic style
pesniški stíl poetic style
kičast stíl florid style
jasen stíl lucid style
jedrnat, klen stíl lapidary style
težak, okoren stíl cumbrous style

vzlèt (vzléta) m

1. volo (tudi pren.):
vzlet jate il volo dello stormo
pesniški vzlet volo poetico

2. aer. decollo; take off