Franja

orati (ôrjem) agronomija in vrtnarstvo pflügen (globoko tiefpflügen), zemljo: unter dem Pflug haben
figurativno orati ledino Neuland betreten

oráti to plough; to till

ledino oráti to plough up fallow land; figurativno to do the spadework
začeti oráti ledino (figurativno) to break fresh (ali new) ground

oráti labourer

orati ledino défricher, figurativno frayer la route, commencer une action

oráti (ôrjem) imperf. ➞ zorati

1. agr. arare:
orati in branati arare ed erpicare
pren. orati ledino dissodare il terreno, essere un pioniere

2. ekst. solcare:
ladja orje ocean la nave solca l'oceano

3. essere combattuto, angustiato (da), arrovellare, assillare:
ljubosumnost orje v njem è combattuto dalla gelosia
težke misli mu orjejo po glavi brutti pensieri gli arrovellano la testa, lo assillano

oráti orjem, orji -ite, oral -a orati: orati ledino, njivo, globoko, plitvo; orati krompir; z njo težko orje
njih dvoje slabo se slažu; čakaj, midva bova še orala
mi ćemo se još razračunavati

oráti arar; labrar

oráti ôrjem nedov., ора́ти орю́ недок.

oráti órjem nedov. a ara

brázdati -am
I.
1. brazdati, brazditi, orati: ves dan brazdati na njivi
2. brazditi, rezati, parati ostavljajući trag: parnik brazda morje
3. brazdati, zbrčkavati: obraz mu brazdajo temne gube
II. brazdati se brazdati se, dijeliti (de-) se: oplojeno jajčece se brazda

brázditi -im
1. brazdati, brazditi, orati: brazditi njivo
2. brazdati: skrbi mu brazdijo obraz

brazda samostalnik
1. (dolg ozek rez v zemlji) ▸ barázdaZa oranje uporabljajo zelo majhen plug, z njim lahko orjejo le plitvo brazdo. ▸ Szántáshoz nagyon kicsi ekét használnak, és sekély barázdát húznak vele.

2. (guba na delu telesa) ▸ barázda, ráncPrestane travme se mu še zmeraj rišejo v brazdah na obrazu. ▸ A megélt traumák még mindig mély nyomot hagynak az arcán.

3. (vdolbina) ▸ barázdaPo sredini testa napravimo z roko brazdo, v katero položimo podolgasto klobaso iz marcipana in mandljev. ▸ A tészta közepén kézzel barázdát húzunk, ebbe fektetjük a marcipánból és mandulából készült henger alakú tölteléket.

4. (sled plovila) ▸ hajósodor, barázdaGalebi so leteli za trajektom in se držali vodne brazde. ▸ A sirályok a vízben kialakult barázda mentén kitartóan követték a kompot.

5. botanika (vrhnji del pestiča) ▸ bibeszáj, termőVen lahko pride le mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla z drugih cvetov. ▸ Innen csak a ragacsos barázdán keresztül tud kijönni, amelyre lerakja a más virágokon gyűjtött virágpor egy részét.

6. elektronika (zapis zvoka) ▸ lemezbarázda
7. (o občutjih) ▸ barázda

globoko [ô] tief, tief- (hladiti tiefkühlen, orati tiefpflügen, tehnika vleči tiefziehen, tehnika vrtati : tiefbohren); s pridevnikom tief …, tief- (ganjen [tiefbewegt] tief bewegt, hlajen tiefgekühlt, občuten [tiefempfunden] tief empfunden, [tiefgefühlt] tief gefühlt, prizadet tief betroffen, užaljen tief beleidigt, veren tief religiös, vlečen tehnika tiefgezogen, zasnežen [tiefverschneit] tief verschneit, žalosten tief betrübt, tief traurig)
globoko pasti figurativno tief sinken
globoko dihati durchatmen
globoko v noč bis tief in die Nacht hinein
globoko v srcu im tiefsten Herzen/ tief im Inneren
globoko pogledati v kozarec figurativno tief ins Glas gucken
globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
globoko zadeti v srce tief im Herzen treffen

ledin|a ženski spol (-e …) das Neuland; agronomija in vrtnarstvo das Grasland; (drnina) das Brachland, (praha) die Brache
agronomija in vrtnarstvo prvič zorana ledina der Neubruch
(pustota) das Ödland; (katastrsko polje) die Flur
figurativno orati ledino Neuland betreten

ledína fallow

orati ledíno to break new (ali fresh) ground

njíva (-e) f campo; appezzamento; (obdelana njiva, polje) zolla:
gnojiti, obdelati, orati, posaditi, posejati njivo concimare, lavorare, arare, piantare, seminare il campo
rodovitna njiva campo fertile
krompirjeva, pšenična njiva campo di patate, di grano
pren. to ni zraslo na njegovi njivi non è farina del suo sacco

novína tierra f virgen

orati novino roturar nuevas tierras

práha jachère ženski spol , friche ženski spol , terre ženski spol au repos

praho orati jachérer
pustiti praho laisser en jachère (ali en friche)

práha barbecho m ; barbechada f ; terreno m baldío

orati praho barbechar

prélog terre en friche (ali en jachère, en repos)

na prelog orati jachérer

trétjič adv.

1. la terza volta:
agr. tretjič orati interzare
tretjič orati praho terziare

2. (pri naštevanju)
(prvič, drugič) tretjič (primo, secondo) terzo