Franja

oranj|e srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo das Pflügen
globoko oranje tiefe Furche
plitvo oranje flache Furche

oránje ploughing, tillage; cultivation of land

oránje labour moški spol , labourage moški spol

globoko oranje labour profond
jesensko oranje labour d'automne

oránje (-a) n agr. aratura:
jesensko, spomladansko oranje aratura autunnale, primaverile

oránje s oranje: oranje s traktorjem; jesensko, spomladansko, globoko oranje

oránje aradura f

oránje -a s., ора́ння -я с., о́ранка -и ж.

oránje -a s arătură

brázdanje s
1. brazdanje, oranje
2. brazdanje, dijeljenje (de-) jajnih ćelija

ór -i ž oranje: jesenska or

orátev -tve ž oranje: spomladanska oratev

rál -í (ral i rau) ž
1. oranje: globoka, plitva ral
2. vrijeme, vreme za oranje: sedaj je dobra ral
3. oranica, ziratna zemlja

brazda samostalnik
1. (dolg ozek rez v zemlji) ▸ barázdaZa oranje uporabljajo zelo majhen plug, z njim lahko orjejo le plitvo brazdo. ▸ Szántáshoz nagyon kicsi ekét használnak, és sekély barázdát húznak vele.

2. (guba na delu telesa) ▸ barázda, ráncPrestane travme se mu še zmeraj rišejo v brazdah na obrazu. ▸ A megélt traumák még mindig mély nyomot hagynak az arcán.

3. (vdolbina) ▸ barázdaPo sredini testa napravimo z roko brazdo, v katero položimo podolgasto klobaso iz marcipana in mandljev. ▸ A tészta közepén kézzel barázdát húzunk, ebbe fektetjük a marcipánból és mandulából készült henger alakú tölteléket.

4. (sled plovila) ▸ hajósodor, barázdaGalebi so leteli za trajektom in se držali vodne brazde. ▸ A sirályok a vízben kialakult barázda mentén kitartóan követték a kompot.

5. botanika (vrhnji del pestiča) ▸ bibeszáj, termőVen lahko pride le mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla z drugih cvetov. ▸ Innen csak a ragacsos barázdán keresztül tud kijönni, amelyre lerakja a más virágokon gyűjtött virágpor egy részét.

6. elektronika (zapis zvoka) ▸ lemezbarázda
7. (o občutjih) ▸ barázda

globòk (-ôka -o) adj.

1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo

5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina

plit|ev (-va, -vo) seicht; voda: seicht, untief, flachgehend; flach, Flach- (bager za plito kopanje der Flachbagger, geografija močvirje das Flachmoor, geografija morje die Flachsee, voda das Flachwasser)
agronomija in vrtnarstvo plitvo oranje die flache Furche
plitvi rez die Ritzverzierung
plitvi jarek der Kriechgraben
figurativno seicht, platt

plítev (-tva -o) adj.

1. basso, poco profondo, piatto:
plitvo dno fondale basso
plitev jarek canale poco profondo
plitva voda acqua bassa
plitvi krožnik piatto piano, basso
pren. plitev žep tasca vuota

2. superficiale:
plitva rana ferita superficiale
agr. plitvo oranje aratura superficiale

3. pren. vuoto, vano, frivolo, superficiale, piatto, banale, fiacco:
plitve besede parole frivole, vuote
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. plitvi relief bassorilievo
meteor. plitvo področje zračnega pritiska zona di bassa pressione atmosferica
navt. plitev čoln battana nareč.
plitva kotanja zana
plitva voda magra

rigólen (-lna -o) adj. agr.
rigolno oranje scassatura, scasso

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

strôjen (-jna -o) adj. meccanico; di, delle macchine:
strojna industrija industria meccanica
strojna obdelava kovin, lesa lavorazione meccanica dei metalli, del legno
ročno, strojno delo lavoro manuale, meccanico
strojne naprave macchinari, apparecchiature
teh. strojne škarje cesoiatrice
strojni ključavničar carpentiere meccanico
strojni inženir, tehnik ingegnere, perito meccanico
šol. strojna fakulteta facoltà di ingegneria meccanica
grad. strojni nabijač battipalo
tisk. strojni stavec compositore meccanico
meh. strojno kladivo maglio
agr. strojno obdelovanje, oranje motocultura, motoaratura
teh. strojno povrtalo alesatrice

teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

2. geometrija (točka) ▸ csúcsZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.