Franja

omočiti (omóčim) močiti anfeuchten, benetzen (tudi tehnika); z rahlimi dotiki: betupfen

omočíti to wet; to moisten; to damp

omočíti humecter, mouiller

omočiti si grlo (familiarno) s'humecter le gosier

omočíti (omóčim)

A) perf.

1. bagnare

2. mettere a mollo

3. intingere, inzuppare

B) omočíti si (omóčim si) perf. refl. bagnarsi:
pren. omočiti si grlo bagnarsi la gola, bere un goccio

omočíti omočim omočiti, umočiti, okvasiti: omočiti zemljo; omočiti si grlo

omočíti mojar, humedecer

ústnica (-e) f

1. labbro (pl. labbra):
barvati ustnice dare il rossetto alle labbra
poljubiti na ustnice baciare sulle labbra
blede, rdeče, čutne, debele ustnice labbra livide, rosse, sensuali, grosse
med. zajčja ustnica labbro leporino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
omočiti si ustnice (srkniti ga) bagnarsi le labbra
stisniti ustnice stringere i denti
beseda mu je zamrla na ustnicah la parola gli si gelò in bocca

2. muz. labbro:
ustnice pri orgelskih piščalih labbro (della canna d'organo)

3. anat.
sramne ustnice labbra della vagina
male, velike sramne ustnice piccole, grandi labbra

vlaži|ti (-m) navlažiti anfeuchten, befeuchten; (omočiti) benetzen