Franja

olajša|ti (-m) lajšati erleichtern, leichter machen; komu kaj: [leichtmachen] leicht machen (tudi figurativno); bolečine: mildern, lindern
olajšati se sich erleichtern, figurativno seinen Kummer abladen, sich (seinen Kummer) von der Seele reden/schreiben, sich den Kummer vom Herzen reden
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
olajšati si srce pri kom: (jemandem) sein Herz ausschütten

olájšati to relieve, to alleviate, to mitigate; medicina to palliate; (nalogo) to facilitate; to lighten, to allay; to make easy; (bolečine) to soothe, to ease

čutiti se olajšanega to feel relieved
olájšati si srcé to unburden oneself, to get something off one's chest
olajšali so me za (= ukradli so mi) denarnico I was relieved of my purse

olájšati (bolečino) soulager, adoucir, calmer, apaiser ; (težo) alléger (tudi figurativno) , diminuer ; (nalogo) faciliter, rendre plus facile ; (vest) décharger

olajšati se s'alléger
olajšati komu bolečine, trpljenje soulager (ali adoucir, calmer, apaiser) la souffrance à quelqu'un
olajšati prehod čez reko faciliter (ali rendre plus facile) le passage de la rivière
olajšati plačevanje donner des facilités de paiement
olajšati si tovor alléger (ali diminuer) sa charge
olajšati si delo s stroji se faciliter le travail à l'aide de machines
olajšati si srce z govorjenjem, z jokom se soulager le cœur en parlant, en pleurant
olajšati si vest décharger sa conscience
v temni ulici so ga olajšali za denar il a été soulagé (ali délesté) de son argent dans une rue sombre
olajšati se (opraviti potrebo) familiarno se soulager

olájšati (-am) | olajševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alleviare, mitigare, diminuire (dolore)

2. alleggerire, sgravare (del peso):
pren. olajšati koga za denar alleggerire uno del portafoglio, derubare qcn.

3. agevolare, facilitare, rendere più facile:
olajšati uvoz facilitare, agevolare le importazioni

B) olájšati se (-am se) | olajševáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. pren. sgravarsi, alleggerirsi

2. pog. fare i propri bisogni

C) olájšati si (-am si) | olajševáti si (-újem si) perf., imperf. refl. sgravarsi, alleggerirsi:
pren. olajšati si vest sgravarsi la coscienza

olájšati -am olakšati: olajšati komu breme, bolniku bolečine; olajšati koga za sto dinarjev
izmamiti od koga sto dinara; olajšati si delo s strojem

olájšati (bolečino) aliviar, mitigar ; (breme) aligerar ; (nalogo) facilitar ; (vest) descargar ; (srce) desahogar

olajšati plačevanje dar facilidades de pago
srce si olajšati desahogar sus penas
olaješal me je za (ukradel mi je) denarnico me hurtó (fam me timó) el portamonedas
olajšati se (opraviti potrebo) hacer una necesidad, exonerar el vientre; (olajšano si oddahniti) respirar con alivio, dar un suspiro de satisfacción

olájšati -am dov., поле́гшити -шу док.

olájšati -am dov.
1. a uşura, a facilita, a înlesni
2. a atenua

brême load; burden; (tovor) cargo, freight; charge; (teža) weight, charge; (trud) trouble; figurativno encumbrance

davčna brêmena taxespl
javna brêmena public charges
v brême (koga, komu) against someone's account, to someone's debit
natovorjen, obložen z brêmenom saddled with a burden
olajšati brême to ease the burden
biti komu v brême to be a burden to someone, to be a drag on someone
stroški gredo v moje brême the expenses are to be charged to my account
padel je občini v brême he became a charge on the parish
zapisati znesek komu v brême to debit someone's account (with)

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

intubacija samostalnik
medicina (vstavitev cevke) ▸ intubáció
Zaradi poškodbe arterije, padca krvnega tlaka in otekline so mu že v dvorani morali z intubacijo olajšati dihanje. ▸ Az artériasérülés, a vérnyomásesés és a duzzanat miatt már a műtőben intubálni kellett, hogy segítsék a légzését.

lajša|ti (-m) olajšati bolečine ipd.: lindern, stillen; mildern; erleichtern
lajšati krče krampflindernd sein

olajševáti (-újem) imperf. glej olajšati | olajševati

pretiran (-a, -o) übertrieben; überspitzt, überhöht, übersteigert; veselje: [überschwenglich] überschwänglich; über- (fin überfein, kritičen überkritisch, občutljiv übersensibel, ozek überschmal, pameten überklug, poudarjen überbetont, previden übervorsichtig, sladek übersüß); hyper- (korekten hyperkorrekt, kritičen hyperkritisch), Über- (cena der Überpreis, velikost die Übergröße, razdraženost die Überreizung, reakcija die Überreaktion, specializacija die Überspezialisierung, vnema der Übereifer, poudarjanje die Überbetonung)
pretirano nagnjenje do die -sucht, der -fimmel
(redoljubnosti Ordnungsfimmel, sladkarij Naschsucht, čiščenja Putzfimmel, grajanja Tadelsucht, zabave Vergnügungssucht)
pretirano nagnjen k -süchtig, -wütig
(diskutiranju diskussionswütig, grajanju tadelsüchtig, ugajanju gefallsüchtig, zabave vergnügungssüchtig)
pretirana raba/ uporaba der [Mißbrauch] Missbrauch
(zdravil [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch)
ni pretiranega … navdušenja, veselja: (seine/meine/ihre Begeisterung/Freude) hält sich in Grenzen
pretirano si olajšati posel es sich (zu) leicht machen

src|e³ [é] srednji spol (srca, srci, srca) figurativno das Herz, das Gemüt; das Innerste (Innerstes); (duša) die Seele
nagovor: srce zlato mein Süßer, meine Süße
čisto srce ein reines Herz
človeško srce das Menschenherz
dekliško srce Mädchenherz
materino srce Mutterherz
mehko srce ein Butterherz, ein weiches Herz
mehkega srca weichherzig
mrzlo srce die Herzenskälte
očetovsko srce Vaterherz
toplo srce die Herzenswärme
trdo srce ein hartes Herz
trdega srca hartherzig
Srce Jezusovo das Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck
glas srca die Stimme des Herzens
globine srca der Herzensgrund
na dnu srca tief im Herzen, im tiefsten Herzen, in der Tiefe des Herzens
smiliti se v dno srca komu (jemandem) in der Seele leidtun
v globini srca tief im Innersten, tief im Herzen
kraljica srca die Herzenskönigin
skrivnost srca das Herzensgeheimnis
zadeva srca die Herzensangelegenheit
osvajalec ženskih src der Herzensbrecher
ne imeti srca, da bi … es nicht übers Herz bringen …
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
olajšati si srce sich (etwas) von der Leber reden, sich den Kummer vom Herzen reden, (jemandem) sein Herz ausschütten
srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
poslušati srce der Stimme des Herzens folgen
težiti srce komu (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen
trgati srce komu (jemandem) das Herz zerreißen
zlomiti srce das Herz brechen

brez srca herzlos
biti brez srca herzlos sein, kein Herz im Leibe haben

do srca bis zum Herzen, zum Herzen
iti do srca zum Herzen gehen, ans Herz greifen

iz srca aus dem Herzen
govoriti iz srca aus der Seele sprechen
iz vsega srca vom ganzen Herzen, aus vollem Herzen, aus ganzer Seele

k srcu zum Herzen
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen
ne jemati si k srcu sich nicht aus (etwas) machen
prirasel k srcu [liebgeworden] lieb geworden
vzeti si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen, svarila, nasvete: beherzigen

na srce aufs Herz, auf das Herz
roko na srce Hand aufs Herz
položiti na srce komu kaj (jemandem etwas) ans Herz legen, [nahelegen] nahe legen

na srcu auf dem Herzen
ležati na srcu komu auf dem Herzen haben (jemand hat etwas auf dem Herzen)
na jeziku med, v srcu led Galle im Herzen, Honig im Mund

od srca vom Herzen; herzlich, innig, innigst, von Herzen, aus tiefster Seele
od srca dober seelengut
od srca rad herzensgerne
od srca vesel herzensfroh, seelenfroh
od srca pričakovan hochwillkommen
kamen se odvali od srca ein Stein fällt (jemandem) vom Herzen
ogromen kamen se odvali od srca eine Bergeslast fällt vom Herzen

pod srcem unter dem Herzen
nositi otroka pod srcem ein Kind unter dem Herzen tragen, ein Kind im [Schoße] Schoße tragen

pri srcu am Herzen
biti pri srcu (jemandem) ans Herz gewachsen sein, (jemandem) am Herzen liegen
tak, da kar pri srcu stiska herzbeklemmend
tesno mi je pri srcu mir ist bang

s srcem mit dem Herzen
s težkim srcem schweren Herzens
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig, fröhlich
z vsem srcem mit ganzer Seele
veseliti se z vsem srcem herzensfroh sein

v srce ins Herz, in das Herz
v srce segajoč herzergreifend, [mitleiderregend] Mitleid erregend
zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden

v srcu im Herzen, im Innersten
globoko v srcu tief im Inneren, im tiefsten Herzen

srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

od srca from one's heart
brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
v srcu at heart
na dnu mojega srca in my heart of hearts
z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
iz vsega srca with all my heart and soul
dobrega srca kindhearted
drag mojemu srcu dear to my heart
bolan na srcu (figurativno) heartsick
srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
srcé Jezusovo religija Sacred Heart
rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
napaka na srcu heart disease
razširjenje srca dilatation of the heart
sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
bítje srcá heartbeat
trdega srca hardhearted
bolan na srcu ill with a heart condition
srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
lahkó mi je pri srcu I am light at heart
biti bolan na srcu to be heartsick
to mi je na srcu this is close to my heart
to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
to gre človeku do srca (figurativno)
to človeku trga srcé this is heartrending
srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
on osvaja ženska srca he is a ladykiller
omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
olajšati si srcé to unbosom oneself
srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
to prija mojemu srcu it does my heart good
pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
od srca se smejati to laugh heartily
kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
vzeti si kaj k srcu to take something to heart
preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
srcé me je zabolelo I was heartstricken
od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something

uhodíti

uhoditi pot (fig) preparar el camino (za para); (olajšati) allanar; facilitar

utréti (pot) abrir ; (izravnati, zgladiti) aplanar, allanar (tudi fig)

utreti pot za (fig) preparar el camino para; (olajšati) facilitar, allanar
utreti si pot skozi množico abrirse paso a través de la multitud

vest¹ [é] ženski spol (-i …) das Gewissen (človeštva Weltgewissen)
čista vest ein reines Gewissen
čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen
lahka/mirna vest ein gutes Gewissen, ein ruhiges Gewissen
slaba vest ein schlechtes Gewissen
poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
ne da bi se zganila vest kaj storiti: ohne jede Gewissensregung
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
vest me peče ich habe Gewissenbisse
črv vesti der Wurm des Gewissens
glas vesti die Stimme des Gewissens, religija der Mahner in der Brust
izpraševanje vesti die Gewissenserforschung
konflikt vesti der Gewissenskonflikt, der Gewissenskampf
očitki vesti Gewissensbisse množina
pomisleki vesti Gewissensbedenken množina
presojanje vesti die Selbstprüfung
razlog vesti der Gewissensgrund
stvar vesti die Gewissenssache
svoboda vesti die Gewissensfreiheit
vprašanje vesti die Gewissensfrage
zaradi vesti gewissenshalber
imeti na vesti (jemanden/etwas) auf dem Gewissen haben
po vesti nach dem Gewissen
odločitev po vesti die Gewissensentscheidung
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
boj s svojo vestjo der Gewissenskampf
s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst
z mirno vestjo kaj storiti: getrost, ruhig

vést² conscience

brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience