Franja

ognjišč|e srednji spol (-a …) die Feuerstelle, der Feuerherd
tehnika kovaško ognjišče die Esse
v peči: der Ofenraum, die Feuerstätte
geografija vulkansko ognjišče der Vulkanherd
figurativno domače: der Herd, das Herdfeuer, Heim und Herd

ognjíšče hearth; fireplace; figurativno (dom) fireside, home, family

ognjíšče foyer moški spol , âtre moški spol , feu moški spol

ognjišče peči, štedilnika foyer du poêle, du fourneau
sedeti ob ognjišču être assis devant l'âtre
domače, družinsko ognjišče foyer familial (ali domestique), le chez-soi
ustvariti si ognjišče fonder un foyer
kulturna ognjišča les foyers culturels
bolezensko ognjišče foyer d'une maladie

ognjíšče (-a) n

1. focolare, camino:
kovaško ognjišče fucina
domače ognjišče focolare domestico, casa
zaslon pri ognjišču parabrace

2. (žarišče) focolaio:
bolezensko ognjišče focolaio di malattie
ognjišče odpora focolaio della ribellione

ognjíšče s ognjište: domače, odprto kovaško ognjišče
kovačko ognjište, viganj

ognjíšče hogar m ; fogón m

domače, družinsko ognjišče hogar familiar
ustvariti si ognjišče fundar un hogar

ognjíšče -a s., во́гнище -а с., ва́тра -и ж.

ognjíšče -a s vatră, cămin, focar

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domàč (-áča -e)

A) adj.

1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile

3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici

4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto

5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore

B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo

kovašk|i (-a, -o) Schmiede- (mojster der Schmiedemeister, peč der Schmiedeofen, stiskalnica die Gesenkschmiedepresse, Schmiedepresse, klešče die Schmiedezange, kladivo der Schmiedehammer, delo/izdelek die Schmiedearbeit, izdelki Schmiedewaren množina)
kovaško ognjišče die Esse
kovaško varjenje die Feuerschweißung

kováški (-a -o) adj. obrt. di, del, da fabbro:
kovaški meh mantice del fabbro
kovaška klada matrice da fucinare
kovaške klešče tenaglie da fabbro
kovaško ognjišče focolare (del fabbro), fucina
kovaška stiskalnica fucinatrice
kovaška torba ferriera
kovaško kladivo maglio; mazza
kovaško stiskalo presella
pren. sopsti kakor kovaški meh sbuffare, soffiare come un mantice

magmátičen (-čna -o) adj. geol. magmatico:
magmatično ognjišče serbatoio magmatico

magmatski pridevnik
geologija (o magmi) ▸ magma, magmásPovezane iztočnice: magmatska kamenina, magmatska kamnina

odpŕt (-a -o) adj.

1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto

3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta

4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open

5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta

vig|enj moški spol (-nja …) (kovaško ognjišče) die Esse

vulkansk|i (-a, -o) vulkanisch; Vulkan- (pepel die Vulkanasche, ognjišče der Vulkanherd)