Franja

odnes|ti¹ [ê] (-em) odnašati tragen (tja hintragen, gor hinauftragen …), wegtragen, forttragen, s seboj: mitnehmen; fortbringen (vzeti) holen; veter zemljo, listje: irgendwohin wehen, fortwehen, (dvigati v zrak) aufwirbeln, fortwirbeln; voda: abschwemmen
odnesti pete abhauen, Fersengeld geben, das Weite suchen
figurativno v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
kar odneslo ga/jo je er/sie ist auf und davon

odnes|ti² [ê] (-e me) odnašati pomorstvo, letalstvo abtreiben, abdriften

odnêsti to carry (ali to take, to bear) off (ali away)

reka je odnesla most the river swept away the bridge
poceni jo odnêsti (figurativno) to come off with a small loss
celo kožo odnêsti to save one's bacon, to emerge safe and sound, to escape with life and limb
peté odnêsti to escape

odnêsti emporter, enlever ; familiarno (izropati) rafler

odnesti kopita s'enfuir, s'esquiver, se sauver
odnesti pete s'enfuir, montrer les talons, décamper, prendre la poudre d'escampet te familiarno prendre ses jambes à son cou
poceni jo odnesti en être quitte (ali s'en tirer) à bon marché (ali compte)
srečno jo odnesti s'en sortir sain et sauf, rester indemne
klobuk mu je odneslo le vent a emporté son chapeau
naj ga vrag odnese! que le diable l'emporte!

odnêsti (-nêsem) perf. glej odnašati | odnesti

odnêsti odnesem
1. odnijeti, odneti: odnesti v naročje, na rokah; odnesti skrivaj
krišom odnijeti; burja mi je odnesla klobuk; odnesti nagrado, zmago; odnesel jo je brez poškodb
odnio je čitavu kožu; iz šole je malo odnesel
u školi je malo naučio; da ti ne bom odnesel spanja
da ti ne razbijem sna; odnesti pete
pobjeći (-be-); poceni jo odnesti
jevtino proći
2. odroniti, odnijeti, odneti: odnesti zemljo

odnêsti llevar; llevarse (kaj a/c)

odnesti s seboj llevar(se) consigo
péte odnesti poner pies en polvorosa
poceni jo odnesti salir sin gran perjuicio, salir bien librado
komaj jo odnesti escapar a duras penas
srečno jo odnesti salir airoso (ali indemne)
naj ga vrag odnese! ¡el diablo se lo lleve!

odnêsti -nêsem dov., віднести́ -су́ док.

odnêsti -nêsem dov. a lua/a duce cu sine

odnes|ti jo [ê] (-em jo) figurativno davonkommen
poceni jo odnesti mit heiler Haut davonkommen, glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit einem Schrecken davonkommen, brez kazni: ungeschoren davonkommen
odnes z enim letom zapora mit einem Jahr Gefängnis wegkommen/davonkommen
odnes živ mit dem Leben davonkommen

abräumen Tisch, Geschirr: pospraviti, eine Schlagfläche: očistiti, das Deckgebirge: odkrivati; ein [Fluß] Fluss verschiedenes Material: odnašati, odnesti

abtreiben^*

1. (wegtragen) odnašati, odnesti (X wird abgetrieben Xa odnaša), Vieh: odgnati, gnati (na), dognati; Jagd narediti pogon; Würmer, Gallensteine: odstraniti, odpraviti, odpravljati; ein Kind: odpraviti, splaviti

2. in der Küche - Eier, Butter usw.: umešati, mešati

3. einen Wald: posekati Metalle: očistiti (primesi); Chemie odstraniti z destilacijo

asportare v. tr. (pres. aspōrto)

1. odnesti, odnašati:
i ladri asportarono un prezioso quadro tatovi so odnesli dragoceno sliko; izruvati:
asportare una pianta izruvati rastlino

2. odstraniti (s kirurškim posegom), amputirati:
asportare una ciste odstraniti cisto

asportō -āre -āvī -ātum (nam. *absportō) odnesti (odnašati), stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odvesti (odvajati), odpeljati (odvažati), (s seboj) vzeti (jemati): vina, ex Sicilia litteras, simulacrum Ci., Ditem patrem ferunt... virginem secum asportasse Ci., sua omnia... partim Salamina, partim Troezena asportant N., asp. vehiculis regum res L., Alexandriam ad virum uxorem, ad patrem filias L., naves paratae erant, quae tollerent atque asportarent (tegulas) L., si qua asportari possent, sibi quemque deducere iubet T.

auferō -ferre, abstulī, ablātum

I.

1. odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati), stran, vkraj spraviti (spravljati), stran da(ja)ti, stran vzeti (jemati): aufer manum! Pl. roko proč! auferre mensam Pl., vos haec intro auferte! Ter., auferre aulam in fanum Pl., multa palam domum suam auferebat Ci., fratrem suum... semianimem inter manus domum ablatum L., auferre ab ianua stercus Pl., sacra publica... ab incendiis procul L., Sopater de statua C. Marcelli vix vivus aufertur Ci., auferri ex proelio prope exsanguem L., inter manus e convivio tamquam e proelio auferri Ci. (o pijanem človeku), multos secum levis (aether) abstulit ignes Lucr., hi per dilectum alibi servituri auferentur T.; abs.: aufer! H. nà, vzemi! auferendi casus = ablativus: slovničarji; pesn.: deûm regnator nocte caecā caelum e conspectu abstulit Acc. fr., ore nostro caput incolume abstulisti Ph. si iz... žrela potegnil(o); refl. in med. = odpraviti se, oddaljiti se, preminiti, izginiti: te, obsecro hercle, aufer modo Pl., aufer te domum Pl., aufer te hinc Ter., se ipsos e conspectu nostro abstulerunt Ci., seque ex oculis avertit et aufert V., eripere se auferreque ex oculis Sen. ph., oculis sese abstulit Sil., conversisque fugax aufertur habenis V., pennis aufertur Olympum V. ali in silvam pennis ablata refugit V. ali (Perseus) aufertur in ortus O. odleti, ex oculis auferri T.

2. (o valovju, rekah, vetru idr.) zanesti (zanašati), odplaviti (odplavljati): tibi provectas auferet unda rates Pr., ne te citus auferat axis O., auferre calcaribus equum Sil., proventum optimum frumentorum fluvius improvisus... abstulit Aug.; poseb. pogosto v pass.: Crassipedis ambulatio ablata Ci. ep., in agris passim inundatis pecua ablata L., vento... celeriter e conspectu terrae ablati sunt L., auferor in scopulos O., impetu amnis ablati sunt Cu., (bubo)... traversus (poševno) aufertur Plin., milites... pavore fugientium auferebantur T. raztreseni po gozdovih.

3. pren.
a) s seboj potegniti, s seboj zanesti (zanašati), zavesti (zavajati): ne te auferant aliorum consilia Ci. ep., abstulere me velut de spatio Graeciae res L. so me odvrnile (od mojega predmeta), somnus... aufert intentum Veneri H., auferimur cultu O. premamlja (vara) nas oprava (nakit), quem inter equites... conturbatos alienus terror abstulerat Cu., aufert animum et digredi cogit contemplatio Plin., se inani verborum torrenti dare quasi tempestatibus quo volent auferendum Q., admiratione auferimur Q.
b) kaj (o)pustiti, nehati s čim, okaniti se česa: iurgium hinc auferas Pl. proč s..., cavillam aufer Pl., aufer nugas Pl. brez šale, aufer mi „oportet“ Ter. pusti tisto „treba je“, aufer istaec tua terricula Acc. ap. Non., aufer abhinc lacrimas Lucr., aufer frivolam insolentiam Ph.; z inf.: aufer me vultu terrere H.; abs.; insanis? aufer. Ter.

II.

1. s seboj vzeti (jemati) v dobrem ali slabem pomenu, večinoma pa v slabem = protizakonito ali s silo vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odvleči, odnesti (odnašati), ugrabiti, oropati, ukrasti: securim atque lorum Ca. fr., commentarios quosdam Aristotelis Ci. s seboj domov vzeti (za branje), auri quinque pondo abstulit Ci., ea, quae apportarat, abstulerunt N., auferre observantibus etiam oculos L., Chio per vim signa pulcherrima dico (Verrem) abstulisse Ci., signa... ab Heio e sacrario Verres abstulit Ci., auferre pecuniam de sanctiore aerario Ci., aurum de medio L., pecuniam in ventre Ci. = pognati po grlu.

2. occ.
a) izsiliti (izsiljevati): Verrem HS quadringenties contra leges abstulisse Ci., potuit a Leonida nummorum aliquid auferre Ci. ep.
b) s kakim orodjem odvze(ma)ti = odrezati, odsekati, odbiti, tudi odtrgati: auriculam mordicus auferre Ci. ep. odgrizniti, caput auferre alicui V., L., Pers., dextram precantis abstulit O., linguam ei abstulit ense fero O.; pren. (kraj od kraja) ločiti, odločevati, oddeljevati: mare... Europam auferens Asiae (dat.) Plin., Armenia Euphrate amne aufertur Cappadociae Plin.; tako tudi o geografih: sunt et qui ulteriorem ripam Aethiopiae auferant annectantque Africae Plin.

3. pren.
a) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): caligo rei faciem abstulit Cu., prospectum oculorum nubes pulveris abstulerat Cu., auferre regi caelestes honores Cu., hi ludi XV dies auferent Ci. bodo odvzele = bodo trajale 15 dni, auferre alicui vitam Ci., O., vitam data potione Q., ne cum sensu doloris aliquo... spiritus auferatur Ci., alicui non modo spem victoriae, sed etiam voluntatem defensionis auf. Ci., periculum omne auf. Ci. vse nevarnosti rešiti (koga), auferri periculo Plin. iun. iz nevarnosti rešiti se, auferte metūs V., cui timor aut cupido somnos aufert H., auf. curas H., auferat omnia irrita oblivio L., quae tibi membra pudorem abstulerunt O., auf. misericordiam, obsequia meliorum T., media orsa loquentis Stat. presekati (prestriči) govorečemu besedo, seči mu v besedo, abstulit virtus parricidam Fl. je rešila, auf. fugam Fl. beg onemogočiti, tuas et palatii tui auferre annonas Amm. tebi in tvojemu dvorjanstvu dohodke odtegniti.
b) occ. α) razdejati, pokončati, uničiti: mors Achillem abstulit H. je unesla, pobrala, Drusum matura mors abstulit Fl., auferat hora duos eadem O., quam (Ardeam) postquam barbarus ignis abstulit O., quodcumque fuit populabile, flammis Mulciber abstulerat O. β) odtujiti komu: longe hunc ab hoc genere auf. Ci.

III.

1. odnesti (odnašati) kaj kot sad svojega delovanja, truda idr. = dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, doseči: pretium Pl., praemium Suet., de improbis viris auferri praemium et praedam decet Pl., ut illuc, quod me oras, impetratum ab eo auferam Pl., hicine ut a nobis tantum hoc argenti auferat? Ter., id inultum numquam auferent ali samo non sic auferent Ter. kazen za to jim ne uide, quis unquam ad arbitrum, quantum petiit, tantum abstulit? Ci., eo plus opis auferret, quo minus attulisset gratiae Ci., Quinctius a Scapulis paucos dies aufert Ci. dobi odloga malo dni, responsum auf. ab aliquo Ci., secum auf. gloriam sempiternam Ci., ut in foro statuerent (statuas), abstulisti Ci. si z vso silo dosegel, aufert Pacuvius docti famam senis H. si je pridobil glas, Tarquinius... pestiferum hins abstulit gaudium L.

2. povzeti kaj iz česa, sprevideti, spoznati: quis est in populo Romano, qui hoc non ex priore actione abstulerit (z ACI) Ci.

āvertō -ere -vertī -versum, st.lat. āvortō -ere -vortī -vorsum

1. od koga ali česa, proč, (v)stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), (pre)okreniti, umakniti (umikati): puppes N., falces laqueis C., avertit hic casus vaginam C., avertere flumina Ci., C. ali amnem... novo alveo L. odvrniti, drugam speljati, tako tudi: venae fontis cuniculis aversae Hirt.; Antonio diadema Caesari imponente se avertit (Lepidus) Ci., simul se universa contio avertit L., avertere oculos hostium L., voltum O.; od kod? aliquid ab oculis naribusque alicuius Ci., iter ab Arare C. oddaljiti se, arma ab hostibus S., faciem a moenibus urbis O., se ex oculis V.; sese eo itinere C. po drugi poti kreniti, locis av. seminis ictum Lucr.; z dat.: se admissario ascendenti Col. (o kobili); kam? tres (quinqueremes) in fretum avertit aestus L., av. naves in altum, tota in se castra L., equos in castra V., equos in fugam Cu., iter in Picenum L. kreniti; quo te avertisti? Pl., quo post pugnam ad Trasumennum auditam averterant iter L., pesn. z acc. smeri: regnum Italiae Libycas oras V. prestaviti na libijske obale; od kod in kam? ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., a ceteris... consulis liberi omnium in se averterant oculos L. — Pass. averti z med. pomenom (v)stran (proč) obrniti (obračati) se: illa solo fixos oculos aversa tenebat V., aversus ab suo itinere L. krenivši s svoje poti, aversi omnes ad Tarquinium salutandum L., ab iudicibus oratio avertitur Q., averti surdā aure Stat.; z grškim acc.: aversa vultūs Prud.; pesn. z acc. od koga ali česa proč obrniti (obračati) se = ne (z)meniti se, ne marati za koga ali kaj: equus fontes avertitur V., hominum damnatum avertitur agmen Petr. poet., iuvencus... avortitur herbas Stat., mors sordidā miseros avertitur aure Boet.; act. (poseb. v pf.) refl. = se avertere (proč) obrniti se: ob eam causam huc abs te avorti Pl., dixit et avertens rosea cervice refulsit V., prora avertit V.

2. occ.
a) (sovražnike) odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, prepoditi, zapoditi, v beg pognati (poganjati), nazaj potisniti: homines inermes... armis, viris, terrore... Ci., ab ipso vallo portisque castrorum barbaros C., Italiā Teucrorum regem V., Hannibalem Capuā, primo impetu hostem L., hostem inde Cu., classem ali legiones in fugam L., alios in fugam Cu., grassatorem ab homine occidendo Q., Bocchus statim avortitur S.
b) (kaj vrednega, dragocenega) skrivaj stran spraviti = izmakniti (izmikati), odnesti (odnašati), ukrasti, ugrabiti, izpodmakniti (izpodmikati), polastiti se česa: per litteras aliquod nomen Caecil. fr., tabulas, argentum, sestertiûm septiens milliens, pecuniam maximam Ci., pecuniam publicam Ci., L., T., magnum frumenti numerum a re publica Ci., aliquid de publico quam obscuratissime per magistratum Ci., stipendium C., praedam L., praedam domum C., praedas V., merces, peculium Icti.; pesn.: tauros a stabulis V. odgnati, auratam pellem Colchis Cat.

3. pren.
a) (kaj nevarnega, škodljivega) odvrniti (odvračati): hoc quidem detestabile omen avertat Iuppiter! Ci., di, talem avertite casum...! V., av. dolorem ali incensos aestus V. (u)dušiti, curas dictis V., bellum L., morbos, somnos H., periculum Suet., periculum victimā Ph., periculum imminens in caput suum Sen. ph., pestem ab Aegyptiis Ci., causam in aliquem Ci. ali culpam omnem in fraudem Carthaginiensium L. ali noxam ab aliquo in auctorem delicti L. ali crimen in alium Q. naprtiti, in eos ab se iram plebis L.; podobno: austro gratias miras, qui me a tanta infamia averterit Ci. ep. ki me je obranil tolike sramote; z dat.: incendia Teucris, pestem terris V.; abs.: di avertentes (= averrunci) Tarquitius Priscus ap. Macr.
b) (duševno) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem ab impudicis dictis Pl., milites aversi a proelio C., ne cura militem a proelio averteret Cu., av. aliquem ab incepto, a consiliis pacis L., a proposito aversus L., av. aliquem in universi belli cogitationem oratione L., sanos sensus V. s prave poti speljati = zmesti, animum parumper ab aliquo Ci., animum ab assiduo maerore L., animum ab intentione rerum Q., animos ab eo, quod agitur Ci., animos a spe recuperandae arcis L., omnium animos oculosque L., mentem alicuius a defensione alterius Ci., opinionem populi a spe adipiscendi Ci., aliquem a philosophia Suet.; pass. v med. pomenu = odvrniti se: ut nec vobis averteretur a certamine animus L., aversis in aliud animis (pozornost) Q.
c) odstaviti (odstavljati), odvrniti (odvračati), odtujiti (odtujevati) koga od koga ali česa, zavesti (zavajati) koga k odpadu od koga ali česa: legiones a C. Antonii scelere Ci., civitates nonnullas ab eius amicitia C., Pompeius... totum se ab eius (Caesaris) amicitia averterat C., qua ex re futurum, uti totius Galliae animi a se averterentur C., consul... oppida castellaque... avortere ab hostibus S., Ioniam a societate averterunt Atheniensium N., quod animum eius tanta acerbitas patria nihil a pietate avertisset L., av. alicui mentem deorum Cat., malum, quod omnes averit a me Cu., aliquem caro dolis (zvijačno) fratri Val. Fl.
č) avertere alicui aliquid komu kaj iz glave izbiti, komu kaj izgovoriti: quod mihi patrii poterant avertere amici Pr. — Od tod adj. pt. pf. āversus 3

1. od koga ali česa proč (stran) obrnjen, odzadaj, v hrbet, za hrbtom: dextrovorsum aversa it in malam crucem Pl., aversi tenuere facem V. s stran obrnjenim obrazom, adversus et aversus impudicus es Ci. spredaj in zadaj, aversum hostem videre, invadere C., aversos ab hoste circumveniri C., aliquem aversum figere V. ali transfigere N., aversos sternere V. ali caedebantur aversi L. bežeči, quendam actorem aversum solitum esse dicere Ci. s hrbtom proti občinstvu obrnjen, aversos boves in speluncam traxit L. ali aversos caudā traxit in antra boves Pr. za rep, averso sole pecus agere Varr. s soncem za hrbtom, iacēre aversum Iuv. ali aversam Mart., iter aversum ab urbe Cu., porta aversa ab hoste Cu., porta, quae aversissima ab hoste erat L., ab latere castelli, quod avorsum proeliantibus erat S., aversa hosti porta T.; occ. (od)zadnji: porta L., pars Capitolii L. epit., pars domus T. ozadje, pars capitis Plin., aversa manus Plin. zunanji del roke, charta Mart. druga stran papirja. Od tod subst. āversa -ae, f (sc. pars) nasprotna stran: collum circumagit in aversam se Plin. se more popolnoma okrog obrniti; āversum -ī, n nasprotna stran: flectere suffraginum artus in aversum Plin., gloria aliquando ante nos est, aliquando in averso est Sen. ph. zadaj, za nami; āversa -ōrum, n zadnji, oddaljeni, skrajni, stranski deli: insulae, urbis L., castrorum Vell., montis Plin., Asiae, Indiae Plin.

2. pren. komu nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nasproten; abs.: aversa deae mens V., aversos componere amicos H. razdvojene, aversis iam dis L., aversis auribus animisque L., aversā aure audire Tib., aversi animi Cu., averso imperatoris animo T., illius vultus aversior visus est Sen. ph.; z a(b): aversus a Musis, a vero, motus aversi a ratione Ci., vir a comitate aversus L., Quintus aversissimo a me animo... fuit Ci. ep., aversissimus ab istis prodigiis sum Sen. ph.; pesn. z dat.: aversus mercaturis, aversa lucro H., aversior defensioni Q., quosque nobis aversos animis (v srcu) cognoverant T.

bear away prehodni glagol & neprehodni glagol
odnesti, odpeljati; oditi, zbežati; držati se stran od vetra; odjadrati, odpluti

bear off prehodni glagol
odmakniti, odmikati se; odnesti, ugrabiti

bring away prehodni glagol
odnesti, odpeljati, odposlati, odstraniti

bringen (brachte, gebracht)

1. prinesti, prinašati, (wegbringen) odnašati, odnesti; einen Menschen, Wagen: pripeljati, (weg) odpeljati, ins Krankenhaus, an einen Ort: spraviti, das Essen auf den Tisch: postaviti

2. (begleiten) pospremiti, spremljati

3. (veröffentlichen) prinesti, prinašati

4. Hilfe, Trost, Unterstützung: dati, dajati, tudi: pomagati, tolažiti, podpreti, podpirati; Nutzen, Schaden, Verluste: povzročiti, povzročati, tudi: koristiti, škodovati, prinašati izgube; Ärger: povzročati (jezo); Ernte bringen obroditi

5. als Funktionsverb (glagol nepopolnega pomena) samostalnik nosi pomen: zum [Abschluß] Abschluss/Ende bringen zaključiti; in Ansatz/Anschlag bringen izračunati, oceniti; zur Anwendung bringen uporabiti; zum Ausdruck bringen izraziti; zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen uzavestiti; in Erfahrung zvedeti, ugotoviti; in Erinnerung bringen spomniti na (sich se) ; jemanden in Erregung bringen razburiti; in Unruhe bringen vznemiriti; in Wut/Zornbringen razjeziti, razkačiti; etwas in Gang bringen sprožiti; in Ordnung bringen urediti; Leben in etwas bringen poživiti (kaj)

6. es bringen: das bringt's! to je odlično; er bringt's je odličen

7. es zu etwas bringen priti do, uspeti; er hat es zu etwas gebracht uspelo mu je, da ...; es weit bringen daleč priti; es auf ... Jahre bringen doživeti ... let

8. um etwas bringen spraviti ob (kaj), oropati (česa), ogoljufati (za kaj)

9. etwas mit sich bringen biti, prinašati (das wird Gefahren mit sich bringen to bo nevarno)

10. etwas an sich bringen prisvojiti si; dobiti v roke

11. jemanden auf etwas bringen spraviti na misel; etwas hinter sich bringen opraviti, prestati; jemanden zu sich bringen spraviti (koga) k sebi/pameti/zavesti; jemanden zu etwas bringen pripraviti do; zum Schweigen bringen utišati; zum Sprechen bringen pripraviti do govorjenja