Franja

Zadetki iskanja

  • neodločen1 [è,ó] (-a, -o) (kjer še ni prišlo do odločitve) unentschieden, entscheidungslos
    neodločen rezultat šport das Unentschieden
    neodločen izid glasovanja die Stimmengleichheit
    biti neodločen postopek: schweben
    neodločena dirka totes Rennen
    neodločena pozicija pri šahu: die Remisstellung
  • neodloč|en2 [è,ó] (-na, -no) unentschlossen; ki ni zmožen odločitve: [entschlußunfähig] entschlussunfähig, entscheidungsschwach, irresolut; unschlüssig, (plah, obotavljiv) zaghaft
  • neodlóčen undecided, (igra) drawn, (omahljiv) indecisive, irresolute, hesitating, vacillating, wavering

    neodlóča dirka, neodlóčen izid teka a dead heat
    neodlóča igra draw, tie, (brez zadetkov) goalless (ali no-score) draw
    še neodlóčen not yet decided, undecided, pending, put off, postponed
    vojna je (še) neodlóča the war is (still) undecided
    pustiti neodlóčo to leave (a matter) undecided
    biti neodlóčen (cincati) to dither, hesitate, to vacillate, to waver, not to know one's own mind
    dirka, tek je bil(a) neodlóč(a) the race was a tie
  • neodlóčen (-a -o) adj.

    1. non deciso, indeciso, incerto, esitante, irresoluto, perplesso, titubante

    2. insoluto, non deciso:
    šport. neodločen izid pareggio
  • neodlóčen (-čna -o) adj. indeciso, irresoluto, titubante, esitante:
    igre neodločen izid pareggio; patta
  • neodlóčen indeciso; irresoluto ; šp empatado

    igrati neodločeno empatar
  • nèodlóčen indécis, irrésolu, hésitant, faible ; (rezultat) nul, sans résultat (ali décision)

    neodločena tekma match nul
  • nèodlóčen -a -o neriješen (-reš-), neodlučen: -o vprašanje; -a tekma, partija
  • nèodlóčen -čna -o neodlučan, neodvažan, nerješljiv (-reš-): neodločen človek; govoriti z -im glasom
  • nèodlóčen prid., нерішу́чий прикм.
  • nèodlóčen -a -o prid.
    1. nehotărât, nedecis, şovăitor
    2.
    neodločen izid sport. scor la egalitate
  • bòj fight (tudi figurativno), fighting; (oborožen) combat; (bitka) battle, engagement, action; (bojevanje) struggle (za for, z with); (spopad) encounter, (praska) skirmish; (tekmovanje) contest, match; (spor, figurativno) conflct

    hud težak bòj hard, heavy fighting
    bòj moža proti možu, bòj od blizu hand-to-hand fighting, dog-fight, close combat
    vroč bòj a ding-dong fight
    v vročem bòju in the heat of the battle
    surov bòj rough-and-tumble fight
    neodločen bòj drawn battle
    bòj na nož fight to the finish, skin-game
    bòj na življenje in smrt life-and-death struggle; all-in fighting, a deadly fight
    bòj za obstanek struggle for life, struggle for existence
    smrtni bòj death agony
    poulični bòji street fighting
    bòj nazorov conflict of opinions
    politični bòji political conflicts
    duševni bòj mental strife, mental struggle
    volilni bòj election contest, election campaign
    pripravljen za bòj ready to fight, (na morju) decks cleared for action
    sposoben za bòj able to fight, in fighting trim
    nesposoben za bòj disabled, out of action
    bíti (bijem) bòj to fight a battle
    izločiti iz bòja to put out of action
    ne izbirati sredstev za bòj to fight with one's gloves off
    izzvati na bòj to challenge; to throw down the gauntlet
    pasti v bòju to be killed in action, to fall in action
    sprejeti bòj (figurativno) to accept the challenge, to pick up the gauntlet; to accept battle
    spustiti se v bòj to join battle
  • capa samostalnik
    1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, gönc
    ponošene cape ▸ viseltes göncök
    raztrgane cape ▸ szakadt rongyok
    Na ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.
    umazane cape ▸ piszkos rongyok
    oblečen v cape ▸ rongyokba öltözött
    nositi cape ▸ rongyokat hord
    Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

    2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
    Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
    Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
    Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

    3. (kos blaga) ▸ rongy
    Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
    Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

    4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember]senkiházi
    Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • glasovanj|e srednji spol (-a …) die Abstimmung (ljudsko Volksabstimmung, konfliktno Kampfabstimmung, zaključno [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung); oddaja glasu: die Stimmabgabe, die Stimmenabgabe; prvo/drugo …: der Wahlgang
    poimensko glasovanj namentliche Abstimmung
    pravica glasovanja das Stimmrecht
    brez pravice glasovanja ohne Stimmrecht, nicht stimmberechtigt
    s pravico glasovanja mit Stimmrecht, stimmberechtigt
    neodločen izid glasovanja die Stimmengleichheit
    rezultat glasovanja das Abstimmungsergebnis
    odločati z glasovanjem entscheiden durch Abstimmung
  • izid1 moški spol (-a …) (rezultat) das Ergebnis; (odločitev) die Entscheidung; -ergebnis (volitev Wahlergebnis, glasovanja Abstimmungsergebnis)
    neodločen izid glasovanja: die Stimmengleichheit, šport das Unentschieden
  • izsíliti (-im) | izsiljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. estorcere (denaro); abs. ricattare; ekst. forzare (il passaggio);
    izsiliti neodločen izid ottenere, strappare il pareggio

    2. ekst. estorcere, strappare; imporre:
    izsiliti privoljenje estorcere il consenso
    izsiliti priznanje estorcere la confessione

    3. provocare
  • negotov [è] (-a, -o) unsicher (tudi človek), [ungewiß] ungewiss; nicht sicher; (vprašljiv) fraglich
    negotov pri hoji wackelig (auf den Beinen) sein
    biti negotov (neodločen, nedokončen) in der Schwebe sein
  • neopredeljen [è,ê] (-a, -o)

    1. pojem: undefiniert, oznaka: nicht (näher) bestimmt

    2. (nevtralen) neutral, -neutral, -frei (spolno geschlechtsneutral, vrednostno wertneutral, wertfrei)

    3. človek: (nepristranski) unparteiisch, (neodločen) unentschieden
    strankarsko neopredeljen parteilos
  • slabič samostalnik
    1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhány
    strahopeten slabič ▸ gyáva puhány
    neodločen slabič ▸ döntésképtelen puhány
    imeti koga za slabiča ▸ puhánynak tart valakit
    Če je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
    Sopomenke: mevža

    2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
    Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.