neodločen1 [è,ó] (-a, -o) (kjer še ni prišlo do odločitve) unentschieden, entscheidungslos
neodločen rezultat šport das Unentschieden
neodločen izid glasovanja die Stimmengleichheit
biti neodločen postopek: schweben
neodločena dirka totes Rennen
neodločena pozicija pri šahu: die Remisstellung
Zadetki iskanja
- neodloč|en2 [è,ó] (-na, -no) unentschlossen; ki ni zmožen odločitve: [entschlußunfähig] entschlussunfähig, entscheidungsschwach, irresolut; unschlüssig, (plah, obotavljiv) zaghaft
- neodlóčen undecided, (igra) drawn, (omahljiv) indecisive, irresolute, hesitating, vacillating, wavering
neodlóča dirka, neodlóčen izid teka a dead heat
neodlóča igra draw, tie, (brez zadetkov) goalless (ali no-score) draw
še neodlóčen not yet decided, undecided, pending, put off, postponed
vojna je (še) neodlóča the war is (still) undecided
pustiti neodlóčo to leave (a matter) undecided
biti neodlóčen (cincati) to dither, hesitate, to vacillate, to waver, not to know one's own mind
dirka, tek je bil(a) neodlóč(a) the race was a tie - neodlóčen (-a -o) adj.
1. non deciso, indeciso, incerto, esitante, irresoluto, perplesso, titubante
2. insoluto, non deciso:
šport. neodločen izid pareggio - neodlóčen (-čna -o) adj. indeciso, irresoluto, titubante, esitante:
igre neodločen izid pareggio; patta - neodlóčen indeciso; irresoluto ; šp empatado
igrati neodločeno empatar - nèodlóčen indécis, irrésolu, hésitant, faible ; (rezultat) nul, sans résultat (ali décision)
neodločena tekma match nul - nèodlóčen -a -o neriješen (-reš-), neodlučen: -o vprašanje; -a tekma, partija
- nèodlóčen -čna -o neodlučan, neodvažan, nerješljiv (-reš-): neodločen človek; govoriti z -im glasom
- nèodlóčen prid., нерішу́чий прикм.
- nèodlóčen -a -o prid.
1. nehotărât, nedecis, şovăitor
2.
□ neodločen izid sport. scor la egalitate - bòj fight (tudi figurativno), fighting; (oborožen) combat; (bitka) battle, engagement, action; (bojevanje) struggle (za for, z with); (spopad) encounter, (praska) skirmish; (tekmovanje) contest, match; (spor, figurativno) conflct
hud težak bòj hard, heavy fighting
bòj moža proti možu, bòj od blizu hand-to-hand fighting, dog-fight, close combat
vroč bòj a ding-dong fight
v vročem bòju in the heat of the battle
surov bòj rough-and-tumble fight
neodločen bòj drawn battle
bòj na nož fight to the finish, skin-game
bòj na življenje in smrt life-and-death struggle; all-in fighting, a deadly fight
bòj za obstanek struggle for life, struggle for existence
smrtni bòj death agony
poulični bòji street fighting
bòj nazorov conflict of opinions
politični bòji political conflicts
duševni bòj mental strife, mental struggle
volilni bòj election contest, election campaign
pripravljen za bòj ready to fight, (na morju) decks cleared for action
sposoben za bòj able to fight, in fighting trim
nesposoben za bòj disabled, out of action
bíti (bijem) bòj to fight a battle
izločiti iz bòja to put out of action
ne izbirati sredstev za bòj to fight with one's gloves off
izzvati na bòj to challenge; to throw down the gauntlet
pasti v bòju to be killed in action, to fall in action
sprejeti bòj (figurativno) to accept the challenge, to pick up the gauntlet; to accept battle
spustiti se v bòj to join battle - capa samostalnik
1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, göncponošene cape ▸ viseltes göncökraztrgane cape ▸ szakadt rongyokNa ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.umazane cape ▸ piszkos rongyokoblečen v cape ▸ rongyokba öltözöttnositi cape ▸ rongyokat hordZa maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.
2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.
3. (kos blaga) ▸ rongy
Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.
4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember] ▸ senkiházi
Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi. - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - glasovanj|e srednji spol (-a …) die Abstimmung (ljudsko Volksabstimmung, konfliktno Kampfabstimmung, zaključno [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung); oddaja glasu: die Stimmabgabe, die Stimmenabgabe; prvo/drugo …: der Wahlgang
poimensko glasovanj namentliche Abstimmung
pravica glasovanja das Stimmrecht
brez pravice glasovanja ohne Stimmrecht, nicht stimmberechtigt
s pravico glasovanja mit Stimmrecht, stimmberechtigt
neodločen izid glasovanja die Stimmengleichheit
rezultat glasovanja das Abstimmungsergebnis
odločati z glasovanjem entscheiden durch Abstimmung - izid1 moški spol (-a …) (rezultat) das Ergebnis; (odločitev) die Entscheidung; -ergebnis (volitev Wahlergebnis, glasovanja Abstimmungsergebnis)
neodločen izid glasovanja: die Stimmengleichheit, šport das Unentschieden - izsíliti (-im) | izsiljeváti (-újem) perf., imperf.
1. estorcere (denaro); abs. ricattare; ekst. forzare (il passaggio);
izsiliti neodločen izid ottenere, strappare il pareggio
2. ekst. estorcere, strappare; imporre:
izsiliti privoljenje estorcere il consenso
izsiliti priznanje estorcere la confessione
3. provocare - negotov [è] (-a, -o) unsicher (tudi človek), [ungewiß] ungewiss; nicht sicher; (vprašljiv) fraglich
negotov pri hoji wackelig (auf den Beinen) sein
biti negotov (neodločen, nedokončen) in der Schwebe sein - neopredeljen [è,ê] (-a, -o)
1. pojem: undefiniert, oznaka: nicht (näher) bestimmt
2. (nevtralen) neutral, -neutral, -frei (spolno geschlechtsneutral, vrednostno wertneutral, wertfrei)
3. človek: (nepristranski) unparteiisch, (neodločen) unentschieden
strankarsko neopredeljen parteilos - slabič samostalnik
1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhánystrahopeten slabič ▸ gyáva puhányneodločen slabič ▸ döntésképtelen puhányimeti koga za slabiča ▸ puhánynak tart valakitČe je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
Sopomenke: mevža
2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.