Franja

Zadetki iskanja

  • nekam [é]

    1. irgendwohin
    nekam drugam anderswohin, sonstwohin
    nekam daleč in die Ferne
    nekam blizu in die Nähe

    2. (nekako) irgendwie; [gewißermaßen] gewissermaßen

    3.
    moram nekam (na potrebo) ich [muß] muss mal (verschwinden)
    nekam lesti in den Hintern kriechen
    (ta) me lahko nekam piše (er) kann mir den Buckel runterrutschen, (der) kann mich gern haben
  • nékam to some place (ali spot); somewhere; in a certain direction

    nékam neprijazen somewhat unkind
  • nékam quelque part, en quelque lieu, dans un endroit quelconque; en quelque sorte
  • nékam adv.

    1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
    šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

    2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
    nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
    gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
    pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
    evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
    poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
    vulg. piši me nekam e vaffanculo
    evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo
  • nékam pril.
    1. nekamo, nekuda: preselil se je nekam v mesto
    2. nekako: ta človek mi je nekam znan
    3. eufem. u zadnjicu: gospodarju zmeraj nekam leze; najraje bi ga nekam sunil
  • nékam a alguna parte, a algún sitio, a algún lugar
  • nékam prisl., куди́сь присл.
  • nékam prisl. undeva
  • drugám elsewhere

    nekam drugám somewhere else; to some other (ali another) place
  • dvojnica samostalnik
    1. (podobna ženska) ▸ hasonmás
    Nekoč sem bila na nekem sprejemu z dvojnico princese Diane. ▸ Egyszer egy fogadáson voltam Diana hercegnő hasonmásával.

    2. (v filmih) ▸ dublőr
    igralkina dvojnica ▸ szinésznő dublőre
    dvojnica igralke ▸ színésznő dublőre
    uporabiti dvojnico ▸ dublőrt alkalmaz, dublőrt használ
    dvojnica in kaskaderka ▸ dublőr és kaszkadőr
    Še vedno v vseh akcijskih prizorih noče dvojnice. ▸ Még mindig nem hajlandó minden akciójelenetben dublőrt használni.
    Zdaj imam za nekatere prizore dvojnico, šele po okrevanju bomo posneli akcijske prizore. ▸ Néhány jelenethez már van dublőröm, az akciójeleneteket pedig a felépülésem után fogjuk leforgatni.

    3. (o lutki) ▸ hasonmás
    Prelepa pevka je v hiši voščenih lutk Madame Tussauds v Londonu predstavila svojo dvojnico. ▸ A gyönyörű énekesnő a londoni Madame Tussauds-ban mutatta be hasonmását.

    4. (podobna stvar) ▸ hasonmás
    Omenjeno knjigo odlikujejo nazorne in natančne barvne ilustracije ter primerjalno opisane užitne gobe in njihove neužitne in strupene dvojnice. ▸ A könyv szemléletes és részletes színes illusztrációkat tartalmaz, valamint az ehető gombák, illetve nem ehető és mérgező hasonmásaikat hasonlítja össze leírásokban.

    5. jezikoslovje (o besedi) ▸ pár, két forma, alakpár
    pravopisna dvojnica ▸ helyesírási alakpár
    sopomenska dvojnica ▸ szinoníma pár
    Tudi slovarji angleščine kdaj navajajo dvojnice za angleško in ameriško izgovarjavo. ▸ Az angol szótárak néha feltüntetik az angol és az amerikai kiejtés két formáját.

    6. astronomija (sistem dveh zvezd) ▸ kettőscsillag
    Večina zvezdnih sistemov v vesolju je namreč dvojnic (dve zvezdi), zaradi česar naše samotno Sonce deluje nekam nenavadno. ▸ Az világegyetemben a legtöbb csillagrendszer kettőscsillag-rendszerű (két csillag), ezért magányos Napunk kissé szokatlan jelenség.
    Sopomenke: dvojna zvezda, dvozvezdje
  • kam2 ➞ → nekam
    kam drugam woandershin
    še kam sonst wohin
  • lesti [é] (lezem) zlesti

    1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

    2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

    3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

    4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

    5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

    6.
    lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

    7.
    lesti nekam kriechen, katzbuckeln
    lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

    8.
    lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
    oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
    lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
    geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • nekjé adv.

    1. (di stato in luogo) ➞ nekam

    2. in qualche luogo, in un certo luogo, da qualche parte; dove:
    vzrok tiči nekje drugje la causa è da cercarsi altrove
    nekje več, nekje manj dove più, dove meno

    3. (all'in) circa, verso:
    mladi se nekje po dvajsetem letu osamosvajajo i giovani verso i vent'anni si rendono indipendenti
  • pisati1 (pišem) napisati

    1. schreiben (na/v kaj aufschreiben, po nareku nachschreiben, pravilno rechtschreiben, skupaj zusammenschreiben, z malo začetnico kleinschreiben, z veliko začetnico großschreiben, na pisalni stroj [maschineschreiben] Maschine schreiben)
    znati pisati schreibkundig sein
    ne znati pisati schreibunkundig sein
    pisati s čopičem pinseln
    pisati z razmikom sperren
    pisati s ponarejeno pisavo die Schrift verstellen
    pisati zapisnik (etwas) protokollieren, das Protokoll führen
    na dolgo in široko pisati o čem sich verbreiten über
    pisati si korrenspondieren, einander schreiben
    človek, ki ogromno/hitro piše der Schnellschreiber
    ki se mu ne ljubi pisati schreibfaul

    2. (javiti se) s počitnic itd.: von sich hören lassen

    3.
    figurativno reci in piši sage und schreibe
    figurativno to me lahko nekam piše das kann mir den Buckel runterutschen
    oni me lahko nekam pišejo die können mich gern haben!
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • šajta|ti (-m) (opletati) schlingern; (ne držati smeri) die Spur nicht halten; (nekam riniti) hingezogen werden
  • zavléči to protract; to drag out

    zavléči se (stvar) to drag on; to be delayed (ali retarded), to be prolonged
    zavléči se (nekam) v to creep (ali to crawl) into
    pogajanja so se zavlekla the negotiations have dragged on
  • zbežáti (-ím) perf. ➞ bežati

    1. fuggire; riparare:
    zbežati v tujino riparare all'estero

    2. sfuggire; scappare; evadere:
    zbežati iz koncentracijskega taborišča evadere dal campo di concentramento
    zbežati od doma scappare di casa
    zbežati pred nacističnim preganjanjem sfuggire alle persecuzioni naziste

    3. pren. volare, andare:
    njegove misli so zbežale nekam daleč i suoi pensieri volarono lontano

    4. pren. (miniti) fuggire:
    čas neizogibno beži il tempo fugge irreparabile
Število zadetkov: 19