Franja

navad|a ženski spol (-e …)

1. die Gewohnheit; (navajenost) die Gewöhnung, die Übung, die Gewohnheit; -gewohnheit, -verhalten (miselna Denkgewohnheit, nakupovalna Kaufgewohnheit, Kaufverhalten, potrošniška Verbrauchergewohnheit, spalna Schlafgewohnheit, življenjska Lebensgewohnheit, bralne množina Lesegewohnheiten)
(iz) … navade Gewohnheits-
(človek der Gewohnheitsmensch, ironično das Gewohnheitstier, storilec iz navade der Gewohnheitstäter, Gewohnheitsverbrecher, stvar Gewohnheitssache)
stara navada alte Gewohnheit, eingefleischte Gewohnheit
imeti navado die Gewohnheit haben, pflegen zu
opustiti navado mit der Gewohnheit brechen
postati navada posamezniku: zur Gewohnheit werden, nasploh: einreißen, üblich werden
iz navade aus Gewohnheit, gewohnheitsmäßig
figurativno stara navada - železna srajca die Gewohnheit ist eine zweite Natur

2. (pravilo obnašanja) die Sitte, poklicno, poslovno: die Gepflogenheit
biti navada üblich sein
v navadi üblich, gebräuchlich, splošno: allgemein üblich
biti v navadi üblich/gebräuchlich sein

3.
slaba navada die Unsitte, die Untugend
(razvada) die Unart

4.
navade množina (obnašanje) das Verhalten (tudi živalstvo, zoologija)

5. (običaj) der Brauch, Landesbrauch, die Sitte
šege in navade množina das Volksbrauchtum, Sitten und Gebräuche

naváda habit; habitude, wont; (šega) custom; use, usage, practice

iz naváde by habit
po svoji stari navádi according to one's usual practice
po njegovi navádi according to his habit (ali wont)
naváda je... it is customary...
ukoreninjena naváda deep-rooted (ali inveterate) habit
šege in naváde manners and customs
moč naváde the force of habit
življenjske naváde habits of life
po navádi in the usual way, usually, as a rule, as usual
naváda je železna srajca habit (ali custom, use) is second nature
kakor je bila moja naváda as my custom was
delati kaj iz naváde to do something from force of habit
imeti navádo to be in the habit (of), (samo v preteklem času) to use
imel je navádo priti k meni vsak dan he used to come to me every day
navzeti se slabih navád to pick up bad habits
opustiti navádo to give up (ali to drop) a habit
postati naváda to grow into a habit
to prehaja v navádo it is growing into a habit
vdajati se navádi to give way to a habit
to je stvar naváde it is a matter of habit
ki je suženj naváde habit-ridden

naváda habitude ženski spol , coutume ženski spol ; usage moški spol

moč navade force ženski spol de l'habitude
kakor po navadi comme d'habitude (ali de coutume, d'usage, de règle)
iz navade par habitude
v navadi biti être d'usage
to ni več v navadi cela n'est plus d'usage, c'est hors d'usage, c'est désuet
to ni naša navada ce n'est pas l'usage (ali la coutume) chez nous
šege in navade les us et coutumes
navada je železna srajca l'habitude est une seconde nature

naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che

naváda ž
1. navada, navika: to mi je prešlo v -o; moč -e; stara navada
2. običaj: to je pri nas navada; ljudske -e
narodni običaji
3. uzus, uobičajenost, navika, običaj: to je njegova navada; stara -a železna srajca
navika je jedna muka, a odvika trista muka; v -o priti
uobičajiti se; imeti -o
običavati; iz -e priti
izobičajiti se, izići iz običaja

naváda hábito m ; (šega) costumbre f ; (raba) uso m ; usanza f ; (rutina) rutina f

iz navade por costumbre
moč navade la fuerza de la costumbre
kot po navadi como de costumbre
ne več v navadi caído en desuso
stara navada una vieja costumbre
imeti navado tener la costumbre (da ... de nedoločnik)
opustiti navado perder la costumbre, deshabituarse
postati navada convertirse en hábito
privzeti navado adquirir una costumbre, contraer un hábito
navada je železna srajca la costumbre es otra naturaleza

naváda -e ž., зви́чай -ю ч., зви́чка -и ж., на́вик -у ч., на́вичка -и ж., мане́ра -и ж.

• po navádi зазвича́й

naváda -e ž
1. obişnuinţă, obicei, deprindere
2. uzanţă, datină, rânduială

navada je železna srajca frazem
(pregovor) ▸ az ember a szokásainak a rabja

slaba navada ženski spol eine schlechte Gewohnheit; die Untugend

železna navada ženski spol eiserne Gewohnheit
biti človek železnih navad ein Gewohnheitsmensch sein

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

ekscéntričen (-čna -o) adj.

1. (izsreden) eccentrico:
ekscentrična stiskalnica pressa a eccentrico
ekscentričen obroč circolo eccentrico

2. knjiž. (nenavaden, opazen) eccentrico, singolare, stravagante, bizzarro:
ekscentrična obleka abito eccentrico
ekscentrična navada atteggiamento eccentrico, stravagante

ginévati (-am) imperf.

1. (ponehovati, zgubljati se) scomparire, perdersi:
navada že gineva un'usanza che sta scomparendo

2. (slabeti, hirati, pešati) languire, deperire; indebolirsi; pren. struggersi:
spomin mu gineva la sua memoria si va indebolendo

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
miselno reven gedankenarm
miselno bogat gedankenreich

naráva nature ženski spol , (čud) naturel moški spol , tempérament moški spol , (značaj) caractère moški spol

po svoji naravi de (sa) nature, de son naturel
v prosti naravi en pleine nature, dans la campagne
proti naravi contre nature, contraire à la nature
plačati v naravi payer en nature
slikati po naravi peindre d'après nature
navada je druga narava l'habitude (ali la coutume) est une seconde nature

naráva naturaleza f ; natura f ; (značaj) carácter m ; índole f ; natural m

po svoji naravi por su naturaleza
proti naravi contra la naturaleza
v prosti naravi en plena naturaleza, en el campo
človek narave hombre m de la naturaleza
ljubitelj narave amante m de la naturaleza
navada je druga narava la costumbre es otra (ali segunda) naturaleza
stvar je zelo resne narave el asunto es de índole muy grave
plač(ev)ati v naravi pagar en especie
pokazati svojo pravo naravo mostrar su verdadero carácter
slikati po naravi pintar del natural

navádica (-e) f pren. hipok. od navada abitudine, abitudine quotidiana

neúmen (-mna -o) adj.

1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso

3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia

4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli