nalog|a [ó] ženski spol (-e …)
1. die Aufgabe, -aufgabe, enkratna: der Auftrag, -auftrag (glavna Hauptaufgabe, države Staatsaufgabe, skupnosti Gemeinschaftsaufgabe, posebna Sonderauftrag, raziskovalna Forschungsaufgabe, Forschungsauftrag, tajna Geheimauftrag, temeljna Grundaufgabe, vodstvena Führungsaufgabe, vzgojna Erziehungsaufgabe, življenjska Lebensaufgabe); po zakonu: der Auftrag; (dolžnost) die Obliegenheit
imeti X za nalogo obliegen (X obliegt (jemandem))
dati/zadati nalogo komu (jemandem) eine Aufgabe stellen, (jemanden) beauflagen (mit)
2. šola, študij: die Aufgabe, -aufgabe, pisna: die Arbeit, -arbeit (diplomska Diplomarbeit, domača Hausaufgabe, Hausarbeit, Schulaufgabe, izpitna Examensaufgabe, Prüfungsaufgabe, klavzurna Klausurarbeit, die Klausur, seminarska Seminararbeit, v šoli kot kazen Strafarbeit, šolska Klassenarbeit, Schularbeit)
imeti X za nalogo aufhaben
dati za nalogo aufgeben
3. za reševanje: die Aufgabe, -aufgabe (miselna Denkaufgabe, računska Rechenaufgabe, šahovska Schachaufgabe)
naloga z robnimi vrednostmi matematika die Randwertaufgabe
4.
dela in naloge das Tätigkeitsfeld, der Aufgabenbereich, der Verantwortungsbereich
Zadetki iskanja
- nalóga task; (vaja) exercise; (dolžnost) duty; (sestavek, v šoli) theme, composition
domača nalóga homework
kazenska (šolska) nalóga imposition
težka nalóga a hard task
nehvaležna nalóga a thankless task
raziskovalna nalóga research project
dati komu nalógo to set someone a task
to ni lahka nalóga this is no easy task
to se mi ne zdi lahka nalóga I find it no easy task
stati pred težavno nalógo to be faced with a hard task
za posebno nalógo odrejena skupina vojakov task force
rešiti vse nalóge to complete an examination paper - nalóga tâche ženski spol , devoir moški spol , leçon ženski spol , exercice moški spol , problème moški spol ; (domača) devoir moški spol
klavzurna naloga épreuve écrite d'examen (universitaire)
računska naloga problème d'arithmétique, devoir de calcul
šolska naloga composition ženski spol
življenjska naloga œuvre ženski spol ali moški spol (de sa vie)
izpolniti svojo nalogo remplir (ali accomplir, s'acquitter de) sa tâche (ali son devoir)
postaviti si za nalogo se donner pour tâche de faire quelque chose - nalóga (-e) f
1. compito, dovere, mansione; funzione; ufficio:
naloga razsodnika ufficio di arbitro
vestno izpolnjevati naloge eseguire puntualmente i compiti
delovne, službene naloge doveri, mansioni d'ufficio
koža opravlja različne naloge la pelle esplica varie funzioni
2. šol. compito:
napisati, popravljati nalogo scrivere, correggere il compito
domača, šolska naloga compito di casa, compito in classe
diplomska, klavzurna naloga tesi di diploma, di laurea; prova scritta d'esame - nalóga i náloga ž zadaća, zadatak: šolska, domača naloga; pisati diplomsko, klavzurno -o; izpolnjevati službene -e
- nalóga -e ž., завда́ння -я с., зада́ча -і ж.
- nalóga -e ž
1. sarcină, datorie
2. temă, lucrare
3. exerciţiu - náloga tarea f , función f , cometido m ; (dolžnost) deber m , obligación f
pismena (šolska) naloga tema m, (domača) deber m; (vaja) ejercicio m
nagradna naloga tema m de concurso
kazenska naloga (v šoli) ejercicio m suplementario (ali de castigo)
izpolniti svojo nalogo cumplir su cometido
postaviti si za nalogo, da ... imponerse como un deber la tarea de (nedoločnik)
prevzeti nalogo aceptar una tarea, encargarse de un trabajo
rešiti nalogo (tudi mat) resolver un problema - besedilna naloga stalna zveza
šolstvo, matematika (vrsta naloge) ▸ szöveges feladat
Sopomenke: tekstna naloga - raziskovalna naloga ženski spol die Forschungsaufgabe
- šolska naloga ženski spol die Klassenarbeit, die Schularbeit
- tekstna naloga stalna zveza
šolstvo, matematika (vrsta naloge) ▸ szöveges feladat
Sopomenke: besedilna naloga - diploma samostalnik
1. (vrsta izobrazbe) ▸ diploma, oklevéldiploma iz angleščine ▸ angolszakos diplomauniverzitetna diploma ▸ egyetemi diplomaimeti diplomo ▸ diplomája van, kontrastivno zanimivo diplomásV Avstraliji je za slikarje, ki nimajo diplome, precej težko. ▸ Ausztráliában meglehetősen nehéz azoknak a festőknek a helyzete, akiknek nincs diplomája.
Dopoldne imamo na univerzi podelitev diplom in magistrskih diplom študentom in študentkam letošnje generacije naše fakultete. ▸ Ma délelőtt adták át a diplomát az egyetem alap- és mesterszakos végzőseinek.
V Evropi se vzpostavlja skupni trg delovne sile in končni cilj bolonjskega procesa je medsebojno priznavanje diplom, kar bi vsem diplomantom omogočilo vključitev na ta trg in torej zaposlitev kjer koli že v Evropi. ▸ Európában kialakulóban van a közös munkaerőpiac, és a bolognai folyamat végső célja a diplomák kölcsönös elismerése, ami mindenkinek, aki rendelkezik diplomával, lehetővé tenné, hogy belépjen erre a piacra, és így bárhol Európában munkát találjon.
Med slednjimi gre omeniti predvsem težave s priznavanjem diplom, ki jih učitelji pridobijo na italijanskih univerzah. ▸ Az utóbbiak között érdemes megemlíteni azoknak a diplomáknak az elismerését, amelyeket a tanárok olasz egyetemeken szereznek meg.
Po splošnih direktivah namreč potrebujete nostrifikacijo diplome, morate opraviti celo vrsto izpitov za pridobitev naziva medicinske sestre v njihovi državi. ▸ Az általános irányelvek értelmében honosítani kell a diplomáját és egy egész sor vizsgát kell letennie ahhoz, hogy ápolónő lehessen a saját országában.
V dvorani je bilo dvanajst tisoč ljudi, skoraj dva tisoč študentov, ki so jim podelili diplome. ▸ Tizenkétezer ember volt a teremben, közel kétezer diák, akiknek átadták a diplomájukat.
2. (diplomska naloga) ▸ diplomapisati diplomo ▸ kontrastivno zanimivo diplomadolgozatot írzagovor diplome ▸ diplomavédés, približek prevedka államvizsgaEd je šel na zagovor diplome prepričan, da ga ne bo opravil. ▸ Ed úgy ment el megvédeni a diplomáját, hogy biztos volt benne, hogy megbukik.
3. (dokument o opravljenem študiju) ▸ diplomapodelitev diplom ▸ diplomaosztásnostrifikacija diplome ▸ diplomát honosít
4. (zaključek študija) ▸ diplomapo diplomi ▸ miután megszerezte a diplomátPo diplomi na pravni fakulteti je opravil pravosodni izpit. ▸ Miután a jogi egyetemen diplomát szerzett, letette az igazságügyi vizsgát is.z diplomo v žepu ▸ diplomával a zsebébenZa nameček mi do diplome na kemijski fakulteti manjkata le še dva izpita. ▸ Ráadásul a kémiai karon már csak két vizsgám hiányzik a diplomához.
Po diplomi iz angleščine in nemščine se je zaposlil na radiu. ▸ Az angol- és németszakos diploma után a rádiónál kezdett dolgozni.
Mlad fant z diplomo v žepu je kandidiral za službo v banki. ▸ A fiatal fiú diplomával a zsebében jelentkezett a bank álláshelyére.
5. (potrdilo ali priznanje) ▸ diploma, oklevélmojstrska diploma ▸ mesteri oklevél, mesterlevélPodrobneje bomo o slovesni podelitvi letošnjih mojstrskih diplom poročali v prihodnji številki Obrtnika. ▸ Az idei mesterlevelek ünnepélyes átadásáról részletesebben az Obrtnik (Iparos) következő számában számolunk be.zlata diploma ▸ aranydiplomačastna diploma ▸ tiszteletbeli diplomaprejeti diplomo ▸ diplomát átvesz, oklevelet átveszOstali štirje nagrajenci so prejeli Župančičeve diplome. ▸ A másik négy díjazott Župančič-oklevelet kapott.podelitev diplom ▸ diplomaosztás, oklevél átadásadiploma za odličnost ▸ kiválósági oklevél, elismerő oklevélZa obe vrsti vina je prejel srebrni diplomi in naziv kakovostno vino. ▸ Mindkét borért megkapta az ezüst oklevelet és a minőségi bor címet.
Prejeli so mojstrsko pismo in diplomo, ki jim daje naziv čebelarski mojster. ▸ Átvették a mesterlevelet és a méhészmesteri oklevelet.
Strokovna žirija je članom fotokluba podelila štiri nagrade in diplome. ▸ A zsűri négy díjat és oklevelet ítélt oda a fotóklub tagjainak. - diplómski (-a -o) adj. šol. di, della laurea; di, del diploma:
uspešno opraviti diplomski izpit superare l'esame di laurea
diplomska naloga prova scritta d'esame (di laurea)
diplomski predmet materia di laurea
diplomsko delo tesi di laurea - domač (-a, -e)
1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort
2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd
3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung
4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand
5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost
6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden - domàč domestique, du foyer, de (ali du) ménage, qui rappelle le chez soi, intime, où l'on est (ali se sent) bien (ali à son aise) , familier, du pays, indigène, natif, apprivoisé, docile
po domače sans façons (ali cérémonies), sans contrainte (ali affectation)
za domačo uporabo pour usage moški spol domestique
domača hiša maison ženski spol paternelle
domač kruh pain moški spol de ménage
domača naloga devoir moški spol
domača obleka, halja robe ženski spol d'intérieur (ali de chambre)
domača obrt industrie ženski spol (ali artisanat moški spol) à domicile
domače platno toile ženski spol filée à la maison (ali de ménage)
domači proizvodi, izdelki produits moški spol množine indigènes
domača žival animal moški spol domestique - domàč (-áča -e)
A) adj.
1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio
2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile
3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici
4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto
5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore
B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo - domàč doméstico; casero; nacional
v domači hiši en la casa paterna
za domačo uporabo para uso doméstico
domača obleka vestido m casero
domača hrana comida f casera, cocina f casera
domači učitelj preceptor m
domač pes perro m casero
domač kruh pan m casero
domača industrija industria f del país
domači (ljudje) gente f de la casa
domače specialitete especialidades f pl del país
domača naloga (za šolo) trabajo m (escolar) de casa; deberes m pl
domače zdravilo remedio m casero
domača žival animal m doméstico
domača (hišna) gospa dueña f de la casa, ama f de casa
napravite si kar po domače está usted en su casa, no haga cumplidos
postati preveč domač s kom permitirse cierta intimidad con alg - drevo samostalnik
1. (rastlina) ▸ fapodrto drevo ▸ kidőlt fakošato drevo ▸ terebélyes fakrošnje dreves ▸ fák koronái, fák lombkoronái, fakoronákveje dreves ▸ fák ágai, faágakpodiranje drevesa ▸ favágássajenje dreves ▸ faültetésposek dreves ▸ favágás, fakivágáskorenine drevesa ▸ fa gyökereizasaditev dreves ▸ faültetésobrezovanje dreves ▸ fametszésvrh drevesa ▸ fa csúcsanasad dreves ▸ faültetvényskorja drevesa ▸ fakéregles dreves ▸ faanyagplodovi drevesa ▸ fa termésesplezati na drevo ▸ fára mászikposaditi drevo ▸ fát ültetzasaditi drevo ▸ fát elültetposekati drevo ▸ fát kivágrazžagati drevo ▸ fát szétfűrészelobrezati drevesa ▸ fát megmetszmogočno drevo ▸ hatalmas fa, terebélyes fahišica na drevesu ▸ lombházsenca pod drevesom ▸ fa alatti árnyék, fa árnyékapasti z drevesa ▸ leesik a fárólstrela udari v drevo ▸ a villám belecsap a fábamlado drevo ▸ facsemetesečnja dreves ▸ favágásdrevo cveti ▸ fa virágzikdrevo obrodi ▸ fa teremdrevo umira ▸ fa haldoklikdrevo se posuši ▸ fa kiszáraddrevo se zruši ▸ fa kidőlPovezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo
2. (prikaz hierarhije) ▸ fadrevo map ▸ könyvtárfaPrikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata. - držav|a ženski spol (-e …)
1. pravo, geografija, der Staat; das Staatswesen; -staat (antante Ententestaat, avtoritarna Obrigkeitsstaat, balkanska Balkanstaat, blaginje Wohlfahrtsstaat, cerkvena Kirchenstaat, delavsko kmečka Arbeiter-und-Bauern-Staat, enotna Einheitsstaat, industrijska Industriestaat, južna Südstaat, kontinentalna Binnenstaat, kulturna Kulturstaat, ljudska Volksstaat, marionetna Marionettenstaat, mestna Stadtstaat, mnogonacionalna Vielvölkerstaat, nacionalna Nationalstaat, naslednica Nachfolgerstaat, Sukzessionsstaat, obmorska Küstenstaat, operetna Operettenstaat, otoška Inselland, Inselstaat, policijska Polizeistaat, pomorska Seestaat, posamezna Einzelstaat, pravna Rechtsstaat, razredna Klassenstaat, satelitska Satellitenstaat, severna Nordstaat, socialna Sozialstaat, Leistungsstaat, stanovska Ständestaat, totalne kontrole Überwachungsstaat, ustavna Verfassungsstaat, vazalska Vasallenstaat, večnacionalna Nationalitätenstaat, Mehrvölkerstaat, velika Großstaat, zvezna Bundesstaat)
2. v starem veku večinoma: das Reich
rimska država das Römerreich
staroegiptovska država das Pharaonenreich
stara država das alte Reich
3. v mednarodnih odnosih, organizacijah, pri trgovanju: der Staat, das Land, -staat, -land (ki pošilja - veleposlanika ipd. Entsendeland, Sendestaat, ki sprejema Empfangsstaat, članica Mitgliedstaat, članica NATO Natoland, dolžnica Schuldnerstaat, podpisnica Unterzeichnerstaat, Signatarstaat, pogodbenica Vertragsstaat, skrbnica Mandatarstaat, sosednja Nachbarland, Nachbarstaat, Anrainerstaat, sovražna Feindstaat, tamponska Pufferstaat, tranzitna Transitland, udeleženka Teilnehmerstaat, vzhodnega bloka Ostblockstaat; pri trgovanju v katero je namenjeno blago Bestimmungsland, izvora/porekla Ursprungsland, izvoznica Exportland, izvoznica surovin Rohstoffland)
matična država das Mutterland, der Mutterstaat
tuja država ein fremder Staat
država z največjimi ugodnostmi meistbegünstigter Staat
4. (velesila) die Macht, -macht (zaščitnica Schutzmacht, zaveznica Hilfsmacht, zmagovalka Siegermacht)
5. pri financiranju: öffentliche Hand, der Staat; kot javne finance: der Fiskus
6.
figurativno mati država Vater Staat
7. živalstvo, zoologija der Staat
država žuželk der Insektenstaat
termitska država der Termitenstaat
|
blokada države die Landessperre
šef države das Staatsoberhaupt
filozofija države die Staatsphilosophie
krmilo države das Staatsruder
naloga države die Staatsaufgabe
notranjost države das Inland
oblika države die Staatsform
obramba države die Landesverteidigung
ogrožanje varnosti države die Staatsgefährdung
ozemlje države das Staatsgebiet
pojmovanje države die Staatsauffassung
predsednik države der Staatspräsident
sociologija države die Staatssoziologie
sovražnik države der Staatsfeind
teorija države die Staatslehre, die Staatstheorie
ureditev države die Staatsordnung
ustanovitev države die Staatsgründung
vodstvo države die Staatsführung, die Staatsleitung
zaščita države der Staatsschutz
ločitev države in cerkve die Trennung von Kirche und Staat
s strani države staatlicherseits
nevaren državi staatsgefährlich
zapustiti državo ausreisen
ki ogroža državo staatsgefährdend
|
izgnati iz države des Landes verweisen
po vsej državi landesweit
v državi im Staat
država v državi Staat im Staat
prepoved bivanja v državi das Landesverbot
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
države množina:
države Beneluksa Beneluxstaaten množina
Združene države die Vereinigten Staaten
skupnost držav die Staatengemeinschaft
Skupnost neodvisnih držav Gemeinschaft Unabhängiger Staaten (GUS)
zveza držav die Konföderation, die Staatenverbindung, der Staatenbund
nota več državam die Zirkularnote