Franja

nor¹ [ô] (-a, -o) verrückt; wahnsinnig; irr, irrsinnig
biti nor verrückt/wahnsinnig sein, eine Meise haben
ideja: verrückt, hirnrissig, hirnverbrannt
kot nor wie verrückt
nor cena der Phantasiepreis
nora ideja/domislica die Kateridee, Bieridee

nor² [ô] (-a, -o)
nor na figurativno wild auf, versessen auf
na kakega človeka: seinen Narren gefressen haben an
biti nor na knjige ein Büchernarr sein
biti nor na obleke ein Kleidernarr sein

nòr fou, insensé, extravagant , familiarno toqué, timbré, cinglé, maboul

nora leta âge moški spol ingrat (ali de puberté)
nor na igro passionné de jeu
nora na moške folle des hommes (ali de son corps)
biti nor na raffoler de

nòr (nôra -o) adj.

1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
biti popolnoma nor essere matto da legare
imeti noro idejo avere un'idea folle
nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

2. pren. (v povedni rabi)
nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
nora jeza rabbia pazza
noro veselje voglia, gioia matta
žarg. nori ples slego
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nora leta adolescenza
soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
noro (nestalno)
vreme tempo instabile
nora je na moške è una ninfomane
pren. nor je na konje va matto per i cavalli
veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)

nòr nora -o i -o, mn. nori i nori nore i nore nora i nora (srvnj. narre) nor, lud, glup, budalast: biti nor; delati se -ega
praviti se lud, ludim; -a leta
lude, zinzovske godine; -a je na moške
luduje za muškarcima; gora ni -a, tisti je nor, ki gre gor; -a ajda bot.
tatarska heljda, Fagopyrum tataricum

nòr (tonti)loco ; fam chiflado

nora leta edad f ingrata, fam edad f del pavo
nor na igranje apasionado por el juego
biti nor na estar loco (ali perdido) por (glasbo la música)
ona je nora na moške fam le gustan los pantalones

nòr prid., божеві́льний прикм., безу́мний прикм., навіже́ний прикм., шале́ний прикм.

nôr (bolezen) mad, insane, deranged; (neumen) foolish, crazy, silly, out of one's mind, crackbrained; (ves iz sebe) wild, frantic, raving, delirious; (absurden) absurd, nonsensical, unreasonable, unwise, preposterous; (vratolomen) reckless, foolhardy

biti nôr (žargon) to be nuts (ali VB bonkers)
ne bodi nôr! don't be silly!
nôra leta years of indiscretion
kot nôr like mad
biti nôr na to be mad about (ali on), to be crazy about, to be nuts on, to be dead nuts on, to be infatuated with
nôr na glasbo mad on music
je ves nôr na ženske he is girl crazy (ali woman crazy)
vse ženske so nôre nanj all the women are wild about him
biti popolnoma, čisto nôr to be raving mad, to be (as) mad as a March hare (ali as a hatter)

nôr -a -o prid. nebun

oblák -a m nor

gúbčevec -vca m u NOR borac Gupčeve brigade

bráti (čitati) to read

skrbno bráti to peruse; (nabirati ipd.) to collect, to gather (in), to pick; (trgati) to pluck; to cull
bráti grozdje to gather grapes, to vintage
bráti hmelj to pick hops
bráti mašo to say mass
napačno bráti to misread
do konca bráti to read through
bráti zase (skrivaj) to read to oneself
bráti med vrsticami to read between the lines
to sem bral v časopisu I read it in the paper
ne zna ne bráti ne pisati he can neither read nor write
to se bere kot roman it reads like a novel
tvoja knjiga se mnogo bere your book is much read
bráti komu na obrazu to read someone's face
nedolžnost se mu bere na obrazu innocence is written all over his face, butter wouldn't melt in his mouth
hoteti bráti v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
vsak večer berem očetu časopis every evening I read the paper to my father
rada ima, da ji kaj berejo she likes being read to

čísto completamente; enteramente

čisto nor completamento loco
to je nekaj čisto drugega eso es cosa muy distinta
mi je čisto vseeno me es (completamente) igual; lo mismo me da
čisto malo un poquito

dà (pritrdilnica) yes; zastarelo yea, zastarelo pogovorno aye, ay; all right

mislim dà I think so
odgovoriti z dà ali ne to answer yea or nay
ne rečem ne dà ne ne I say neither yes nor no
reči véliki dà (poročiti se) to say I will; to get married

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

jáz I; (rabljen kot samostalnik) ego, self

jáz na primer... I for one
jáz sam myself
to sem jáz it is I, pogovorno it's me
on in jáz sva velika prijatelja he and I are close friends
ti to veš tako dobro kot jáz you know this as well as I do
on tega ne verjame in jáz tudi ne he does not believe it and neither do I (ali nor do I)
jáz, ki sem to videl... as one who saw it, I...
kult jáza egoism
drugi jáz second self
preveč misli na svoj jáz he thinks too much of self
on je moj drugi jáz he is my other self

knjig|a¹ ženski spol (-e …) das Buch; z veliko ilustracij: das Bildbuch, der Bildband
politično: bela knjiga das Weißbuch
modra knjiga das Blaubuch
zelena knjiga das Grünbuch
-buch (pravljic Märchenbuch, spominov Erinnerungsbuch, za dekleta Mädchenbuch, kuharska Kochbuch, lesorezna Blockbuch, mašna [Meßbuch] Messbuch, mladinska Jugendbuch, nabožna Erbauungsbuch, Andachtsbuch, najljubša Lieblingsbuch, otroška Kinderbuch, priročnik Sachbuch, sanjska Traumbuch, snemalna Drehbuch, Filmdrehbuch, spolno vzgojna Aufklärungsbuch, strokovna Fachbuch, v osmerki der Oktavband, žepna Taschenbuch)
spominska knjiga das Gedenkbuch, das Poesiealbum
… knjige/knjig Buch-, Bücher-
(nakup/nakupovanje der Bücherkauf, opora za die Buchstütze, Bücherstütze, poseben ljubitelj der Büchernarr, razstava die Buchausstellung, seznam das Bücherverzeichnis, sežiganje die Bücherverbrennung, zbirka/zbiranje die Büchersammlung)
biti nor na knjige ein Büchernarr sein
sedeti ob knjigah/nad knjigami über den Büchern sitzen
figurativno knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln
| ➞ → lekcionar

mahnjen pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (o močni ljubezni, naklonjenosti) približek prevedka ▸ valamiért bolondulóČe se v 24 urah stušira več kot enkrat, ni le mahnjen na čistočo, ampak je z njo že kar obseden. ▸ Ha 24 óra alatt több mint egyszer zuhanyozik, nemcsak tisztaságmániás, hanem megrögzött tisztaságmániás.
2. lahko izraža negativen odnos (nor; čudaški) ▸ dilis, lököttPotem je rekla, da je fant najbrž vaški norček. Da na vaseh pač pustijo malo mahnjene, da delajo, kar hočejo. ▸ Aztán azt mondta, hogy a fiú minden bizonnyal a falu bolondja. Hogy falun hagyják a kissé diliseket, hogy azt csinálhassák, amit csak akarnak.
Rahlo mahnjen se je zdel tudi Hollywoodu, kjer na njegova trdna moralna načela gledajo kot na ljubko ekscentričnost. ▸ Hollywoodban is kissé dilisnek tűnt, ahol a szigorú erkölcsi elveire inkább bájos excentrikusságként tekintenek.

míš zoologija mouse, pl mice

poljska míš field mouse
gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
vodna míš shrew mouse
slepe míši (igra) blind man's buff
ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
bil je moker kot míš he was soaked to the skin
reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
igrati se slepe míši to play blind man's buff
loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse

mórati deber; tener que; verse obligado; verse en la necesidad de ; (na ukaz) estar obligado a, tener la obligación de

moram to storiti tengo que hacerlo
moral sem plačati tuve que pagar
(on) mora biti nor debe de estar loco
mora biti zelo zanimivo tiene que ser muy interesante
če že mora biti si es necesario, si no hay otro remedio, si hay que hacerlo