Franja

Zadetki iskanja

  • nes|ti1 [ê] (-em) prinesti

    1. tragen (kam hintragen, ven hinaustragen, dol hinuntertragen, gor hinauftragen, hochtragen, naprej vortragen, nazaj zurücktragen, noter hineintragen, skozi durchtragen) (tudi figurativno puška, glas)

    2. (donašati) tragen, erbringen

    3. kure: Eier legen

    4.
    nesti Xa (biti boljši) den X in den Schatten stellen/in die Tasche stecken

    5.
    nesti k ustom an den Mund setzen

    6.
    nesti ga (dobro) (viel) Alkohol vertragen

    7.
    kar nesejo noge was die Beine hergeben
  • nes|ti2 [ê] (-e) voda: treiben (Xa nese X treibt); s tokom: driften (Xa nese X driftet)
    kam te nese? wohin gehst du?
  • nésti to carry; to bear; (o krogli) to reach

    nésti jajca to lay eggs
    top nese... the gun has a range of...
    daleč nésti (o orožju) to have a long range
    nesi to pismo na pošto! take this letter to the post office!
    to dobro nese (se izplača) this pays, this is lucrative
  • nêsti porter; supporter, soutenir ; (obresti) donner (ali produire) des intérêts; rapporter, fructifier ; (jajca) pondre

    noge ga več ne nesejo ses jambes ne peuvent plus le porter, il ne tient plus sur ses jambes
    teči, kolikor nas noge nesejo courir à toutes jambes
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • nêsti nesem, 3. mn. nesejo i neso, nesi -ite, nesel nesla, nesen -êna
    I.
    1. nesti, nositi: nesti vrečo na hrbtu; nesti naročje drv; nesti na glavi; veter nese glasove po gozdu; kam te nese v takem vremenu
    kuda ideš po ovakvom nevremenu
    2. donositi: obrt, gostilna dobro nese
    3. nadmašivati, nadmašiti: kot govornik nese vsakega advokata
    4. to ga bo neslo
    to će ga uništiti; nasprotniki ga bodo nesli; top dobro nese
    top dobro puca, nosi, precizno gađa; kar nese
    me prosto letim; lepo doto je nesla
    dobila je lijep miraz; ta ga veliko nese
    ovaj može mnogo popiti a da se ne opije
    5. nositi (jaja): kokoši so že začele nesti; ta kokoš ne nese več
    II. nesti se gordo hodati, gorditi se: glej jo, kako se nese
  • nêsti llevar

    jajca nesti poner huevos
    posel nese el negocio es beneficioso (ali lucrativo ali provechoso)
    nesti obresti producir (ali dar) interés
    nesti na ramenih llevar al hombro
    teči, kolikor nas noge nesejo correr con gran premura
  • nêsti nêsem nedov., нести́ несу́ недок.
    • nêsti vèn ви́нести
  • nêsti nêsem nedov.
    1. a duce, a purta
    2.
    nesti jajca a oua
  • nesti zlata jajca frazem
    (prinašati dobiček) ▸ aranytojást tojik
  • alkohol [ó] moški spol (-a …) der Alkohol (v krvi Blutalkohol, metilni Methylalkohol, zastrupitev z alkoholom die Alkoholvergiftung)
    ki vsebuje alkohol (alkoholen) alkoholhaltig
    stopnja/vsebnost alkohola der Alkoholgehalt
    ki vsebuje veliko alkohola alkoholreich
    ki vsebuje malo alkohola alkoholarm
    dokaz prisotnosti alkohola der Alkoholnachweis
    ostanek alkohola der Restalkohol
    pod vplivom alkohola unter [Alkoholeinfluß] Alkoholeinfluss
    uživanje alkohola der [Alkoholgenuß] Alkoholgenuss
    po zaužitju alkohola nach [Alkoholgenuß] Alkoholgenuss
    prekomerno uživanje alkohola der [Alkoholmißbrauch] Alkoholmissbrauch
    zastrupitev z alkoholom die Alkoholvergiftung
    količina alkohola v krvi der Alkoholspiegel
    dopustna količina alkohola v krvi die Promillegrenze
    analiza krvi na alkohol die Alkoholblutprobe
    voznik s preveliko količino alkohola v krvi der Promillesünder
    nesti veliko alkohola trinkfest sein
    kemija topen v alkoholu alkohollöslich
    figurativno utapljati (žalost) v alkoholu seinen (Kummer) im Alkohol ertränken
  • daleč

    1. prostorsko: weit
    kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
    za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
    neskončno daleč figurativno weltenweit
    daleč naprej weit voraus
    daleč nazaj weit zurück
    daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
    daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
    od daleč priti, prinesti: von weither

    2. s stališča govorca: fern
    od daleč priti: aus der Ferne
    gledati, opazovati, doživljati: von fern
    od blizu in daleč aus/von nah und fern
    daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
    figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
    figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

    3. časovno:
    ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

    4.
    (tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

    5.
    na daleč znan: weitbekannt
    spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

    6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
    figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
    biti tako daleč [soweit] so weit sein
    figurativno priti daleč es weit bringen

    7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
    še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

    8.
    daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
    (od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

    9.
    daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

    10.
    nesti daleč glas: tragen
    poseči daleč nazaj (weit) ausholen
    pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
    |
    figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
    | ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno
  • ga1

    1. (njega) ihn, es; ➞ → on, ono

    2. vino:
    piti ga/rukniti ga/nesti ga/ne prenesti ga …
    penis: kazati ga … ➞ → piti, ➞ → rukniti, ➞ → nesti, ➞ → prenesti …
    ➞ → kazati …
  • gorák | gôrek (gôrka -o)

    A) adj.

    1. (topel) caldo:
    gorka jed piatto caldo
    gorka obleka abito caldo
    gorka sapa vento caldo
    gorko vreme tempo caldo

    2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
    biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

    3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
    gorka prošnja ardente preghiera
    gorka želja vivo desiderio
    gorko razočaranje amara delusione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti gorke krvi essere di temperamento vivace
    novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
    pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

    B) gôrki (-a -o) m, f, n
    biti na gorkem essere al caldo
    še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
    povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
    primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni
  • gròb tombe ženski spol , fosse ženski spol , (grobnica) tombeau moški spol

    množičen grob fosse commune
    (religija) božji grob le saint sépulcre
    grob Neznanega vojaka la tombe du Soldat inconnu
    lasten grob si kopati causer sa propre ruine
    molčati kot grob être muet comme la tombe
    obračati se v grobu (figurativno) se retourner dans la tombe
    stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
    nesti skrivnost s seboj v grob emporter un secret dans la tombe
  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio
  • jajc|e srednji spol (-a …)

    1. živalstvo, zoologija das Ei (znesti legen); živalstvo, zoologija -ei (galebje Möwenei, golobje Taubenei, gosje Gänseei, kačje Schlangenei, kokošje Hühnerei, kukavičje Kuckucksei, nojevo Straußenei, račje Entenei); v kuhinji: (čajno Frischei, domače Landei, enodnevno Trinkei, na oko Setzei, Spiegelei, v prahu Trockenei, za valjenje Brutei, natrto Bruchei, Knickei, umešano Rührei, v slanici vloženo Solei)
    poširana jajca množina verlorene Eier
    figurativno Kolumbovo jajce das Ei des Kolumbus
    znesti jajce ein Ei legen
    nesti jajca Eier legen
    valiti jajca Eier bebrüten
    stepsti jajce ein Ei steif schlagen
    velik kot jajce eigroß, kot golobje: taubeneigroß, kot kurje: hühnereigroß
    … jajce/a, za jajca Eier-
    (ura za kuhanje jajc die Eieruhr, kuhalnik za jajca der Eierkocher, podstavek za jajca der Eierständer, presvetljevalnik za jajca die Eierlampe, žlička za jajca der Eierlöffel, figurativno ples po jajcih der Eiertanz)

    2. (modo) das Ei; ➞ → modo
    figurativno praskati se po jajcih herumlungern

    3.
    jajca množina (šara) der Krempel
    figurativno pustiti vsa ta jajca den ganzen Krempel umwerfen
    figurativno stara jajca alte/olle Kamellen, der Schnee von gestern, ein alter Hut
    |
    kot po jajcih hoditi: wie auf Eiern
    figurativno delati kot z jajcem wie ein rohes Ei behandeln
    figurativno biti si podoben kot jajce jajcu sich gleichen wie ein Ei dem anderen, sin očetu ipd.: wie aus dem Gesicht geschnitten sein
    figurativno iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, (jemandem) am Zeuge flicken
    jajce več od pute ve das Küken will klüger sein als die Henne
  • jájce œuf moški spol ; (fiziologija) ovule moški spol , testicule moški spol

    jajca nesti pondre
    jajca valiti couver
    gnilo jajce œuf pourri (ali gâté)
    mehko kuhano jajce œuf à la coque
    trdo kuhano jajce œuf dur
    na (volovsko) oko ocvrto jajce œuf sur le plat
    umešana jajca œufs brouillés
    nadevano jajce œuf farci
    surovo jajce œuf cru
    Kolumbovo jajce l'œuf de Colomb
    biti podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
    iti (hoditi) kot po jajcih (avoir l'air de) marcher sur des œufs
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • nazaj2

    1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
    tja in nazaj hin und zurück
    tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
    figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

    2. (v preteklost) zurück, Rück-
    korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
    pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
    če se ozremo nazaj im Rückblick
    pravo učinkovati za nazaj rückwirken
    z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
    za nazaj im Nachhinein
    figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

    3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
    nazaj k naravi! zurück zur Natur!

    4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
    biti nazaj s poti: zurück sein
    predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

    5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)