Franja

nemogoč impossible; (neizvedljiv) unfeasible, impracticable; figurativno ungodly

ob taki nemogoči uri at such an ungodly hour
poskušati nekaj nemogočega (figurativno) to make bricks without straw, to weave a rope of sand
želeti si nekaj nemogočega, nemogoče to cry for the moon

nemogoč [è,ó] (-a, -e) unmöglich, nicht möglich; (niti v mislih) undenkbar; (nedosegljiv) unerreichbar; (brezizgleden) aussichtslos; (neprimeren) ungeeignet, pripomba: unpassend; (izključen) ausgeschlossen; (ki ne pride v poštev) indiskutabel, unzumutbar; (grozljiv) haarsträubend; (neznosen) človek: unleidlich
nemogoč dogodek unmögliches Ereignis
nekaj nemogočega ein Ding der Unmöglichkeit, ein Unding
biti skoraj nemogoč an das Unmögliche grenzen
ni nemogoče, da … (ni mogoče izključiti) es ist nicht von der Hand zu weisen …

nemogóč (-a -e) adj.

1. impossibile, impensabile, inconcepibile, inosabile; ekst. inverosimile; pog. pazzesco:
nemogoč podvig impresa inosabile
mat. nemogoča enačba equazione impossibile

2. pren. cattivo, incapace

3. pren. inadatto; pessimo; sconveniente:
nemogoč za življenje invivibile

nemogóč imposible

nemogoče je es imposible; no puede ser
nemogoče mi je to napraviti me es imposible hacerlo
napraviti se nemogočega (fig) hacerse (socialmente) inacceptable, hacerse imposible (ali inadmisible)
napraviti nekaj nemogočega hacer lo imposible
zahtevati nekaj nemogočega pedir un imposible (ali lo imposible), (fig) pedir peras al olmo

nèmogóč impossible, exclu

nemogoča stvar chose ženski spol impossible (ali familiarno infaisable)

nèmogòč -óča -e nemoguć, nemogućan: nemogoč dogodek, človek; tu je življenje -e

nèmogòč prid., неможли́вий прикм.

nèmogòč -óča -e prid.
1. imposibil
2. ekspr. insuportabil

nemogočost [è,ó] ženski spol (-i …) die Unmöglichkeit; die Unleidlichkeit ➞ → nemogoč