Franja

Zadetki iskanja

  • mrak moški spol (-a …) die Dämmerung, Abenddämmerung; (tema) die Dunkelheit, das Halbdunkel
    ko pade mrak bei der einbrechenden Dämmerung, bei Einbruch der Dunkelheit/Nacht
    do mraka bis zum Dunkelwerden
    ob mraku (ko se zmrači) bei Eintritt der Dunkelheit
  • mrák dusk, nightfall, twilight; dimness, darkness, obscurity; murkiness; night

    v mráku at nightfall, in the dark, in obscurity
    mrák se dela it is growing dark, it is getting dark, dusk (ali twilight) is approaching, it will soon be nightfall
    od zore do mráka from morning till night
  • mrák (večerni) crépuscule moški spol , déclin moški spol du jour, tombée ženski spol de la nuit (ali du jour) ; (jutranji) aube ženski spol , aurore ženski spol , point moški spol du jour, crépuscule du matin

    v mraku à la brune, à la nuit tombante, entre chien et loup
    mrak se dela le soir (ali la nuit, le jour) tombe, il commence à faire sombre
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • mrák -a i -u m
    1. mrak, pomrčina: mrak se dela
    hvata se sumrak; večerni mrak
    suton; jutrnji mrak
    osvit, praskozorje
    2. tama, zaostalost: mrak neznanja; srednjeveški mrak
    3. tmurno, sumorno, mračno raspoloženje: mrak v duši, v srcu; delati od zore do -a; duševni mrak
    pomračenje uma
  • mrák crepúsculo m vespertino; ocaso m

    v mraku entre dos luces, al oscurecer, al anochecer, al atardecer
    mrak se dela anochece
  • mrák -a m., мо́рок ч., те́мрява ж., су́тінки -ів мн.
  • mrák -a m
    1. amurg, crepuscul
    2. întuneric, obscuritate
  • dremóta ž
    1. drijem, drem, drijemež, dremež, drijemanje, dremanje: zbuditi se iz težke -e
    2. pomrčina, mrak, sumrak: dremota je legla na pokrajino
  • mračína ž mrak, pomrčina: mračina neba
  • mrakôba ž mrak, mračnost
  • mrakôta ž mrak, mračnost
  • temína (em) ž tmina, tama, tmica, mrak: v -i se vidijo obrisi dreves
  • temà (em) i tèma (em) ž tama, mrak pomračina: gluha, trda, egiptovska tema
    gusta, potpuna tama; tema ko v rogu
    tama kao u rogu; tema se mi dela pred očmi
    smrkava mi se pred očima; tema ga je vzela
    pomrčina ga je izjela; tema kobilic
    oblak skakavaca, tušta i tma skakavaca
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • gnezditi glagol
    1. (o živalih) ▸ fészkel
    ptica gnezdi ▸ madár fészkel
    Obrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.
    štorklja gnezdi ▸ gólya fészkel
    Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.
    orel gnezdi ▸ sas fészkel
    ponirek gnezdi ▸ vöcsök fészkel
    lastovka gnezdi ▸ fecske fészkel
    galeb gnezdi ▸ sirály fészkel
    čigra gnezdi ▸ csér fészkel
    čaplja gnezdi ▸ kócsag fészkel
    vodomec gnezdi ▸ jégmadár fészkel
    gnezditi v krošnji ▸ lombokban fészkel
    gnezditi v duplih ▸ odúban fészkel
    gnezditi v luknjah ▸ üregben fészkel
    Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.
    gnezditi v stenah ▸ falban fészkel
    gnezditi na otoku ▸ szigeten fészkel
    gnezditi na drevesu ▸ fán fészkel
    gnezditi v kolonijah ▸ kolóniákban fészkel
    gnezditi na območju česa ▸ valaminek a területén fészkel
    Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

    2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
    Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
    Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
    V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
    Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

    3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
    Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
    Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
    Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

    4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyaz
    gnezditi tabele ▸ táblázatot beágyaz
    Če znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
    Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
    Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.
  • ko1 časovni veznik

    1. (vedno, ko) wenn, immer wenn; (takoj ko) wenn (ko boš gotov wenn du fertig bist)

    2. enkraten dogodek/enkratno dogajanje v preteklosti: als (ko sem se vrnil/bližal hiši als ich zurückkam/mich dem Haus näherte)
    v času, ko zu der Zeit, als …
    tedaj, ko damals, als …

    3.
    v trenutku, ko in dem Augenblick/zu dem Zeitpunkt, wo …

    4. prevajamo s predložno zvezo namesto z odvisnikom: bei (ko pada mrak bei einbrechender Dämmerung, bei Einbruch der Dunkelheit/Nacht, ko petelin prvič zapoje beim ersten Hahnenschrei, ko se igra prične bei Spielbeginn); mit (ko začne veljati … mit [Inkrafttreten] Inkrafttreten des …); nach (ko doseže 65. leto starosti nach Erreichung des 65. Lebensjahres)
    medtem ko während (medtem ko je trajala igra während der Spieldauer, medtem ko so bili na potovanju während sie verreist waren)

    5.
    potem ko nachdem
    vtem ko indem
    brž ko sobald, sobald als

    6.
    medtem ko dopustni: ➞ → medtem ko
  • krvoželjen pridevnik
    1. (o nasilju) ▸ vérszomjas
    Mar res ni bilo že dovolj klanja za te krvoželjne naciste? ▸ Még tényleg nincs elege az öldöklésből ezeknek a vérszomjas náciknak?
    Ker besedilo odraža takratno tipično ozračje, nabito s krvoželjno nestrpnostjo, si ga natančneje poglejmo. ▸ Mivel a szöveg az akkori tipikus, vérszomjas intoleranciával átitatott hangulatot tükrözi, ismerkedjünk meg vele közelebbről.

    2. (o pitju krvi) ▸ vérszomjas
    Čakajoč na mrak je v senci prežal krvoželjni grof Drakula, pripravljen, da skoči na žrtev. ▸ Várva az alkonyatot, a vérszomjas Drakula gróf az árnyékban lapult, készen arra, hogy rávesse magát az áldozatára.
  • padati2 (pada)

    1. padavine: fallen
    pada es gibt Niederschläge
    (dež) pada es regnet
    (sneg) pada es schneit
    toča pada es hagelt
    slana pada es gibt Reif

    2. mrak: einbrechen, mrak, noč: hereinbrechen (mrak pada die Dämmerung/Dunkelheit bricht herein, ko pada mrak bei einbrechender Dämmerung)
  • pod4

    1. kam: unter (mizo/stol/most/drevo unter den Tisch/den Stuhl/die Brücke/den Baum)

    2. kje: unter (pod mizo/stolom/stopnicami unter dem Tisch/Stuhl/der Treppe); unterhalb (des/von) (kolenom unterhalb des Knies, vrhom unterhalb des Gipfels, mesto leži pod gradom die Stadt liegt unterhalb vom [Schloß] Schloss)

    3. koliko: unter, weniger als (pod 50/100 unter 50/100, weniger als 50/100); cena: für weniger als (ni vstopnic pod 200 tolarjev es gibt keine Eintrittskarten unter 200/für weniger als 200 Tolar)

    4. kdaj: gegen (pod večer gegen Abend), bei, mit Einbruch (des) (pod mrak bei einbrechender Dunkelheit, bei Dämmerung, mit Einbruch der Dämmerung)

    5. naslovom, vodstvom, Marijo Terezijo, obtožbo, pogledi: unter

    6.
    pod črto in der Fußnote