Franja

blísniti (-em)

A) perf.

1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce

2. ekspr. (šiniti) guizzare:
puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria

B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò

kravžlja|ti (-m)
figurativno kravžljati si možgane sich das Hirn zermartern

možgan|i moški spol množina

1. anatomija das Gehirn, -hirn (mali Kleinhirn, vmesni Zwischenhirn, rombasti Rautenhirn, sprednji Vorderhirn, srednji Mittelhirn, veliki Großhirn, zadnji Hinterhirn)
figurativno kurji možgani das Spatzengehirn
|
medicina mehčanje možganov die Hirnerweichung, Gehirnerweichung
krvavitev v možgane die Gehirnblutung, Hirnblutung
mirovanje možganov die Hirnstille
figurativno pranje možganov die Hirnwäsche, Gehirnwäsche
medicina pretres možganov die Gehirnerschütterung
figurativno napenjanje možganov die Denkarbeit
napenjati možgane das Hirn anstrengen
podoben možganom hirnähnlich
figurativno brez možganov gehirnlos, gehirnamputiert

2. jed: das Hirn
možgan z jajcem Hirn mit Ei

3.
živalstvo, zoologija Neptunovi možgan das Neptunsgehirn

možgáni brain, brains pl; intelligence

mali možgáni little (ali hinder) brain, cerebellum
beg možgánov (figurativno) brain drain
pretres možgánov concussion of the brain
mehčanje možgánov softening of the brain
vnetje možgánov brain fever
telečji možgáni z jajcem calf's brains with egg
on je brez možgánov (figurativno) he is addlebrained, addlepated
on ima glavo brez možgánov he is a brainless (ali a hare-brained) fellow
napenjati možgáne to rack (ali to busy, to cudgel) one's brain
prati komu možgáne (figurativno) to brainwash someone
elektronski možgáni electronic brain
pranje možgánov brainwashing

možgáni (organ) cerveau moški spol, anatomija encéphale moški spol , (snov, jed) cervelle ženski spol

mali (veliki) možgani cervelet moški spol (cerveau)
elektronski možgani cerveau électronique
jagnječji (telečji) možgani cervelle d'agneau (de veau)
krvavitev v možganih (medicina) hémorragie ženski spol cérébrale
pranje možganov (politika) lavage moški spol de cerveau
pretres možganov (medicina) commotion ženski spol cérébrale
napenjati možgane se creuser le cerveau

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

napénjati (-am) | napéti (-pnèm)

A) imperf., perf.

1. tendere, tirare:
napeti vrv tendere la fune
napeti strune tendere le corde

2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
napenjati želodec gonfiare lo stomaco

3.
napenjati mišice tendere i muscoli
napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
napenjati možgane pensare, meditare intensamente
anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali

B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
les se je napel il legno si è gonfiato

2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare

3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie

napeti¹ [é] (napnèm) napenjati spannen, anspannen, aufspannen, verspannen, aufziehen; da ni mlahavo: straffen; strune: beziehen, aufziehen
napeti na X aufziehen auf X, X hinterfangen mit
pri statvah: napeti na valj aufbäumen
figurativno einsetzen, anstrengen
napeti možgane das Hirn anstrengen
napeti ušesa die Ohren spitzen
napeti vse moči/sile alle Kräfte aufbieten/einsetzen, sein Bestes tun, sein Letztes hergeben, sich ins Zeug legen
figurativno napeti šobo anfangen zu schmollen

oleseneti glagol
1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodikStarejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.

2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásulZdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.

3. (otrpniti) ▸ megdermed
"Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.

4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat?

ožémati (-am) | ožéti (ožmèm) imperf., perf.

1. spremere, strizzare, torcere (tudi pren.):
ožeti limono spremere un limone
pren. ožemati si možgane spremere le meningi
ožemati mokro obleko strizzare i panni bagnati

2. pren. estenuare, stremare

3. pren. (izrabljati) spremere, sfruttare, pelare, spennare

palačinka samostalnik
1. ponavadi v množini (jed) ▸ palacsintaPovezane iztočnice: ameriške palačinke

2. (o posledici fizičnega kontakta) ▸ palacsinta
Če je promet gost, vsekakor ostanite v vozilu, saj če skočite ven, vas lahko v palačinko spremeni mimoidoči tovornjak. ▸ Ha sűrű a forgalom, mindenképpen maradjon a járműben, hiszen ha hirtelen kiszáll, egy arra járó teherautó palacsintát csinálhat önből.
Stojiš na ozki polici, pod tabo je kakšnih deset metrov praznine, ravno dovolj, da se spremeniš v palačinko, če padeš. ▸ Egy keskeny párkányon állsz, alattad közel tízméteres mélység, ami éppen elegendő, hogy palacsintává válj, ha leesel.
Zamahne z mečem in s ploskim delom rezila s strani useka grofa po glavi; z udarcem splošči njegove možgane v palačinko. ▸ Suhint a kardjával és a kardél lapos részével oldalról fejbe vágja a grófot; az ütéssel palacsintává lapítva az agyát.

práti (pêrem)

A) imperf.

1. lavare; sciacquare:
prati perilo lavare, fare il bucato
prati na roke, v pralnem stroju lavare a mano, in lavatrice
prati z milom in vodo lavare con acqua e sapone

2. scusare, scusarsi

3. pren. (oštevati) lavare il capo a qcn.

4. impers. diluviare, scrosciare

5. mont. flottare (il carbone)

6.
morje pere čeri il mare bagna gli scogli
pren. prati možgane lavare il cervello; fare il lavaggio del cervello
pren. prati umazano perilo lavare i panni sporchi
prati umazani denar riciclare denaro sporco

B) práti se (pêrem se) imperf. refl. essere lavabile

prenapénjati (-am) | prenapéti (-pném)

A) imperf., perf.

1. tendere, tirare troppo; forzare troppo, esagerare troppo con:
prenapenjati vrv tirare troppo la fune
prenapenjati oči ob preslabi svetlobi forzare gli occhi con una fioca luce
prenapenjati trening esagerare con l'allenamento, il sovrallenamento
pren. prenapenjati možgane spremere le meningi, pensare troppo intensamente

2. pren. esagerare con, gonfiare:
stvari ne kaže prenapenjati la cosa non va gonfiata

B) prenapénjati se (-am se) | prenapéti se (-pném se) imperf., perf. refl. sforzarsi troppo, sfiancarsi:
on se ne bo pri nobenem delu prenapel non è un tipo da sfiancarsi dalla fatica

prevajati glagol
1. (o jezikih) ▸ fordít, tolmácsolPrvi poskusi, da bi jezike prevajali stroji, so naleteli na posmeh. ▸ Az első kísérleteket arra, hogy gépek fordítsanak nyelveket, gúny övezte.

2. (prenašati energijo) ▸ vezetVoda prevaja toploto tridesetkrat hitreje kot zrak. ▸ A víz tízszer jobban vezeti a hőt, mint a levegő.

3. (prenašati dražljaje) ▸ közvetít, továbbítŽivci iz notranjega ušesa prevajajo podatke o frekvenci in glasnosti zvokov v možgane. ▸ A belsőfül idegei továbbítják az adatokat az agyba a hangfrekvenciáról és a hangerőről.

4. računalništvo (o kodi) ▸ fordítKo datoteke izvažate, njihovo vsebino prevajate v obliko, ki jo lahko ciljni program odpre in uporabi. ▸ Amikor exportálja a fájlokat, a tartalmukat olyan alakra fordítja, amelyet a célprogram megnyithat és felhasználhat.

5. (pretvoriti v drugačno obliko) ▸ értelmez, formál
Občutke prevajajte v besede, saj le tako lahko drugemu sporočite, kaj čutite. ▸ Az érzéseit szavakkal formálja meg, mivel csak így tudja másoknak megüzenni, hogy mit érez.
Kako se bodo nova pravila prevajala v prakso, trenutno še nikomur ni jasno. ▸ Jelenleg senkinek sem világos, hogyan fogják az új szabályokat a gyakorlatban értelmezni.

rahljáti (-ám)

A) imperf.

1. ammorbidire, rendere soffice;
rahljati zemljo erpicare
rahljati blazine sprimacciare

2. pren. allentare, attenuare:
rahljati disciplino, moralo allentare la disciplina, la morale
rahljati komu možgane esercitare il cervello di qcn.

B) rahljáti se (-ám se) imperf. refl. allentarsi;
živci se mu rahljajo è nervoso, eccitabile, ha i nervi a fior di pelle

šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
šiniti iz postelje saltare dal letto

2. guizzare, balenare, andare:
od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura

tŕpati (-am)

A) imperf. ficcare, spingere, riempire di:
trpati datume v možgane riempire la testa di date
pren. trpati vse v en koš fare di ogni erba un fascio

B) trpati se (-am se) imperf. refl. riempirsi:
trpati se s hrano ingollare il cibo

utrúditi (-im) | utrújati (-am)

A) perf., imperf. stancare, spossare, affaticare:
na smrt utruditi stancare a morte
delo utruja lavorare stanca
utruditi vid, možgane affaticare la vista, il cervello

B) utrúditi se (-im se) | utrújati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. stancarsi, affaticarsi

2. logorarsi; infiacchirsi; stufarsi:
utruditi se ponavljati vedno isto stufarsi di ripetere sempre le stesse cose
agr. zemlja se utrudi la terra si stanca
teh. material se utrudi il materiale si affatica

volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
volovska vprega tiro di buoi
človek volovske moči individuo forte come un toro
volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
pren. volovske oči occhi grandi e tondi
pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)

zapíčiti enfoncer, piquer

zapičiti se s'enfoncer
zapičiti se v delo s'acharner au travail
zapičiti se v sovražnika s'acharner contre (ali sur) l'ennemi
zapičiti pogled v koga fixer les yeux (ali son regard, sa vue) sur quelqu'un
misel se zapiči v možgane une idée s'ancre dans le cerveau