moči, moč2 [ô;ò] prislov (mogoče)
1.
je/ni moči, moč z nedoločnikom: X kann/X kann nicht … werden, man kann/man kann nicht; es ist (nicht) zu (temu se je/ni bilo moči, moč izogniti das war/war nicht zu vermeiden, Xa ni moči, moč prezreti X kann nicht übersehen werden, man kann X nicht übersehen)
X je moči, moč slutiti X zeichnet sich ab
2.
ki ga je/ni moči, moč z nedoločnikom: -bar, -lich
(misliti denkbar/undenkbar, se mu izogniti vermeidbar/unvermeidbar, unvermeidlich)
3.
kar moči, moč/kolikor moči, moč möglichst (hitro möglichst schnell)
Zadetki iskanja
- mo|či1 [ó] (morem)
1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
kaj morem za to was kann ich dafür
2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)
3.
ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)
4.
ne moči (ne marati) nicht leiden können
5.
mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …
6.
moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)
7.
ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
| ➞ → leteti, razumeti … - môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity
ni môči (ni moč) it is impossible
morem I can
ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
če le morem if I can help it
ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
on me ne more (figurativno) he can't stand me
ne morejo se (figurativno) they cannot agree
ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
nič ne morem za to it is not my fault
morem samo (reči)... I simply must (say)...
storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
obžalujem, da ne morem I regret my inability
ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
denar more vse money talks
njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be - môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose
ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir - môči (mórem)
A) imperf.
1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora - môči morem, mogel mogla moći: ne morem jesti; ko boš mogel odpotovati; to bi moglo biti res; nismo se mogli vrniti; kaj nam morete
što možete da nama učinite; ne more ga
ne trpi ga, mrzi ga; ne morem vsemu kaj
ne mogu sve da uradim: ne morem si kaj, da ne rečem
ne mogu a da ne kažem, ispor. i lahko
te utegniti - môči i mòč pril. moguće: to ni moči dobiti
to se ne može dobiti; to ni moč več vzdržati; teci, kar je moč hitro
trči šta brže možeš - môči poder; ser capaz (de); estar en condiciones (de), estar capacitado (para)
more biti puede ser, es posible
kolikor le morem lo mejor que pueda
morete še videti? ¿puede usted ver todavía?
ne morem več ya no puedo más
ne morem drugače no puedo hacer otra cosa
ne morem nič za to no es colpa mía
ne morem nič napraviti no puedo hacer nada
tega vam ne morem povedati no puedo decírselo
storim, kar največ morem hago todo lo posible - môči mórem nedov., змогти́ змо́жу док., могти́ мо́жу недок.
- môči mórem nedov. a putea
- godílnica (ln i un) ž jama u kojoj se moči lan
- godíšče s močilo, mjesto (mes-) gdje (gde) se moči lan
- močílo s
1. tekućina, tečnost za potapanje, močenje lana, konoplje
2. plštalina, baruština, zemljište gdje voda kao da pišti, polako bari iz zemije
3. močilo, rupa u kojoj se potapa, moči lan - nèmočéč -éča -e koji ne vlaži, ne moči: -a tekočina
- rosíšče s rosište, mjesto na koje pada rosa i gdje se moči lan: lan na -u: razgrniti lan po -u, da se godi
- blízu
A) adv.
1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove
2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina
3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo
4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi
B) prep.
1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj
2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato
3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale - bojišče samostalnik
1. (o vojaškem spopadu) ▸ csatatér, harctér, harcmezősoško bojišče ▸ isonzói csatatérbližnjevzhodno bojišče ▸ közel-keleti harctérkrvavo bojišče ▸ véres csatatérbalkansko bojišče ▸ balkán csatatérranjenci na bojišču ▸ sérültek a harcmezőnvojaki na bojišču ▸ katonák a harcmezőnpreživetje na bojišču ▸ túlélés a harctérenrazmere na bojišču ▸ harctéri körülményekpasti na bojišču ▸ csatatéren elesik, harcmezőn elesikumreti na bojišču ▸ csatatéren meghal, harctéren veszíti életétNa bojišču je padlo okrog 35.000 vojakov. ▸ Körülbelül 35 000 katona esett el a csatatéren.
Ceste so gradili vojaki, da so se po njih hitreje premikali na bojišča. ▸ A katonák utakat építettek, hogy gyorsabban eljussanak a csataterekre.
2. (v športu) ▸ küzdőtérnogometno bojišče ▸ harctér a futballpályánPotem je projekt zamrl, dokler se podobna zamisel ni rodila pred nekaj leti na nogometnem bojišču. ▸ Aztán a projekt elakadt, mígnem néhány évvel ezelőtt hasonló ötlet született a futballpályán.športno bojišče ▸ sportarénaSama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. ▸ A bokszring alakja eltérő lehet - valójában lehetne kör alakú is, mint a birkózásban vagy néhány ázsiai küzdősportban.
3. (o konfliktu, spopadu) ▸ csatatér, harctérspremeniti v bojišče ▸ csatatérré változik, harctérré változikGlavno bojišče regionalizacije se je tako preneslo na sprejemanje zakona o pokrajinah. ▸ A regionalizáció fő harctere tehát a tartományi törvény elfogadására tevődött át.
Žal je danes v mnogih družinah miza bojišče, kjer starši in otroci merimo moči. ▸ Sajnos manapság sok családban az asztal az a csatatér, ahol a szülők és a gyerekek összemérjük a hatalmunkat.
To spremeni šolo v bojišče za čim boljše rezultate, v boj za točke. ▸ Ez az iskolát csatatérré változtatja, ahol a harc a lehető legjobb eredményekért, a pontokért folyik. - buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerzravnati z buldožerji ▸ buldózerrel elegyenít, buldózerrel legyalulporušiti z buldožerjem ▸ buldózerrel lebont, ledózerolpodreti z buldožerjem ▸ buldózer ledöntkopati z buldožerjem ▸ buldózer ásik, buldózerrel kotorodstraniti z buldožerjem ▸ buldózerrel eltávolítvojaški buldožer ▸ katonai buldózervoznik buldožerja ▸ buldózer vezetője, buldózer sofőrjeProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.
2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer! - cent|er [é/ê] moški spol (-ra …)
1. das Zentrum; -zentrum (moči Machtzentrum, za bolezni srca Herzzentrum, za dializo Dialysezentrum, za rehabilitacijo Rehabilitationszentrum, za regulacijo spanja Schlafzentrum, za zastrupitve Entgiftungzentrum, diagnostični Diagnosezentrum, družbeni Gemeinschaftszentrum, epidemiološki Seuchenzentrum, genski Genzentrum, kongresni [Kongreßzentrum] Kongresszentrum, kulturni Kulturzentrum, mladinski Jugendzentrum, možganski Gehirnzentrum/Hirnzentrum, nakupovalni Einkaufszentrum, računski/računalniški Rechenzentrum, razvojni Entwicklungszentrum, reanimacijski Reanimationszentrum, rekreacijski Erholungszentrum, respiracijski Beatmungszentrum, smučarski Skizentrum, športni Sportzentrum, trgovski Handelszentrum, vidni Sehzentrum, živčni Nervenzentrum)
center mesta das Stadtzentrum/ die Innenstadt
2.
sprejemni center (na kongresih:) das Empfangszentrum
3.
sprejemni/zbirni center die -stelle (za begunce die Auffangstelle, za analizo/vrednotenje podatkov die Auswertestelle)
4. (nakupovalno/poslovno ipd. središče) das Center, -center (nakupovalni Einkaufscenter, Einkaufszentrum, zabaviščni Vergnügungscenter, vrtni Gartencenter, erotični Eroscenter)
5. (sredina) die Mitte, das Zentrum
stranka centra sredinska stranka: die Partei der Mitte; zgodovina die Zentrumspartei - čakra samostalnik
v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ csakraodpiranje čaker ▸ csakrák megnyitásadelovanje čaker ▸ csakrák működéseenergija čaker ▸ csakrák energiájasistem čaker ▸ csakrarendszeraktivirati čakre ▸ csakrákat aktiválodpirati čakre ▸ csakrákat megnyitZ vadbo vizualizacije energije vsake od čaker se spoznamo s temi sedmimi ravnmi moči. ▸ Azzal, hogy gyakoroljuk az egyes csakrák energiájának vizualizálását, megismerjük az erőnek ezt a hét szintjét.
Povezane iztočnice: korenska čakra, rdeča čakra, rumena čakra, vijolična čakra, modra čakra, grlna čakra, kronska čakra, vratna čakra