Franja

Zadetki iskanja

  • moči, moč2 [ô;ò] prislov (mogoče)

    1.
    je/ni moči, moč z nedoločnikom: X kann/X kann nicht … werden, man kann/man kann nicht; es ist (nicht) zu (temu se je/ni bilo moči, moč izogniti das war/war nicht zu vermeiden, Xa ni moči, moč prezreti X kann nicht übersehen werden, man kann X nicht übersehen)
    X je moči, moč slutiti X zeichnet sich ab

    2.
    ki ga je/ni moči, moč z nedoločnikom: -bar, -lich
    (misliti denkbar/undenkbar, se mu izogniti vermeidbar/unvermeidbar, unvermeidlich)

    3.
    kar moči, moč/kolikor moči, moč möglichst (hitro möglichst schnell)
  • mo|či1 [ó] (morem)

    1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
    kaj morem za to was kann ich dafür

    2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
    moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

    3.
    ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

    4.
    ne moči (ne marati) nicht leiden können

    5.
    mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

    6.
    moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

    7.
    ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
    | ➞ → leteti, razumeti …
  • môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

    ni môči (ni moč) it is impossible
    morem I can
    ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
    morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
    ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
    če le morem if I can help it
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
    on me ne more (figurativno) he can't stand me
    ne morejo se (figurativno) they cannot agree
    ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
    ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
    nič ne morem za to it is not my fault
    morem samo (reči)... I simply must (say)...
    storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
    ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
    obžalujem, da ne morem I regret my inability
    ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
    denar more vse money talks
    njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
    nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
    moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be
  • môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

    ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
    ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
    ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
    ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
    tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
    napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
    storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • môči morem, mogel mogla moći: ne morem jesti; ko boš mogel odpotovati; to bi moglo biti res; nismo se mogli vrniti; kaj nam morete
    što možete da nama učinite; ne more ga
    ne trpi ga, mrzi ga; ne morem vsemu kaj
    ne mogu sve da uradim: ne morem si kaj, da ne rečem
    ne mogu a da ne kažem, ispor. i lahko
    te utegniti
  • môči i mòč pril. moguće: to ni moči dobiti
    to se ne može dobiti; to ni moč več vzdržati; teci, kar je moč hitro
    trči šta brže možeš
  • môči poder; ser capaz (de); estar en condiciones (de), estar capacitado (para)

    more biti puede ser, es posible
    kolikor le morem lo mejor que pueda
    morete še videti? ¿puede usted ver todavía?
    ne morem več ya no puedo más
    ne morem drugače no puedo hacer otra cosa
    ne morem nič za to no es colpa mía
    ne morem nič napraviti no puedo hacer nada
    tega vam ne morem povedati no puedo decírselo
    storim, kar največ morem hago todo lo posible
  • môči mórem nedov., змогти́ змо́жу док., могти́ мо́жу недок.
  • môči mórem nedov. a putea
  • godílnica (ln i un) ž jama u kojoj se moči lan
  • godíšče s močilo, mjesto (mes-) gdje (gde) se moči lan
  • močílo s
    1. tekućina, tečnost za potapanje, močenje lana, konoplje
    2. plštalina, baruština, zemljište gdje voda kao da pišti, polako bari iz zemije
    3. močilo, rupa u kojoj se potapa, moči lan
  • nèmočéč -éča -e koji ne vlaži, ne moči: -a tekočina
  • rosíšče s rosište, mjesto na koje pada rosa i gdje se moči lan: lan na -u: razgrniti lan po -u, da se godi
  • blízu

    A) adv.

    1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
    tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
    pogledati od blizu guardare da vicino
    priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
    ne dati komur blizu essere inavvicinabile
    pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
    priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

    2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
    pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

    3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
    ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
    tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

    4. (skoraj) quasi; circa:
    tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
    rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

    B) prep.

    1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
    vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

    2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
    blizu jutra verso il mattino
    blizu osmih verso le otto
    mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
    načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

    3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
    tehta blizu centa pesa sul quintale
  • bojišče samostalnik
    1. (o vojaškem spopadu) ▸ csatatér, harctér, harcmező
    soško bojišče ▸ isonzói csatatér
    bližnjevzhodno bojišče ▸ közel-keleti harctér
    krvavo bojišče ▸ véres csatatér
    balkansko bojišče ▸ balkán csatatér
    ranjenci na bojišču ▸ sérültek a harcmezőn
    vojaki na bojišču ▸ katonák a harcmezőn
    preživetje na bojišču ▸ túlélés a harctéren
    razmere na bojišču ▸ harctéri körülmények
    pasti na bojišču ▸ csatatéren elesik, harcmezőn elesik
    umreti na bojišču ▸ csatatéren meghal, harctéren veszíti életét
    Na bojišču je padlo okrog 35.000 vojakov. ▸ Körülbelül 35 000 katona esett el a csatatéren.
    Ceste so gradili vojaki, da so se po njih hitreje premikali na bojišča. ▸ A katonák utakat építettek, hogy gyorsabban eljussanak a csataterekre.

    2. (v športu) ▸ küzdőtér
    nogometno bojišče ▸ harctér a futballpályán
    Potem je projekt zamrl, dokler se podobna zamisel ni rodila pred nekaj leti na nogometnem bojišču. ▸ Aztán a projekt elakadt, mígnem néhány évvel ezelőtt hasonló ötlet született a futballpályán.
    športno bojišče ▸ sportaréna
    Sama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. ▸ A bokszring alakja eltérő lehet - valójában lehetne kör alakú is, mint a birkózásban vagy néhány ázsiai küzdősportban.

    3. (o konfliktu, spopadu) ▸ csatatér, harctér
    spremeniti v bojišče ▸ csatatérré változik, harctérré változik
    Glavno bojišče regionalizacije se je tako preneslo na sprejemanje zakona o pokrajinah. ▸ A regionalizáció fő harctere tehát a tartományi törvény elfogadására tevődött át.
    Žal je danes v mnogih družinah miza bojišče, kjer starši in otroci merimo moči. ▸ Sajnos manapság sok családban az asztal az a csatatér, ahol a szülők és a gyerekek összemérjük a hatalmunkat.
    To spremeni šolo v bojišče za čim boljše rezultate, v boj za točke. ▸ Ez az iskolát csatatérré változtatja, ahol a harc a lehető legjobb eredményekért, a pontokért folyik.
  • buldožer samostalnik
    1. (stroj) ▸ buldózer, dózer
    zravnati z buldožerji ▸ buldózerrel elegyenít, buldózerrel legyalul
    porušiti z buldožerjem ▸ buldózerrel lebont, ledózerol
    podreti z buldožerjem ▸ buldózer ledönt
    kopati z buldožerjem ▸ buldózer ásik, buldózerrel kotor
    odstraniti z buldožerjem ▸ buldózerrel eltávolít
    vojaški buldožer ▸ katonai buldózer
    voznik buldožerja ▸ buldózer vezetője, buldózer sofőrje
    Protestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
    Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

    2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
    V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
    Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
    Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!
  • cent|er [é/ê] moški spol (-ra …)

    1. das Zentrum; -zentrum (moči Machtzentrum, za bolezni srca Herzzentrum, za dializo Dialysezentrum, za rehabilitacijo Rehabilitationszentrum, za regulacijo spanja Schlafzentrum, za zastrupitve Entgiftungzentrum, diagnostični Diagnosezentrum, družbeni Gemeinschaftszentrum, epidemiološki Seuchenzentrum, genski Genzentrum, kongresni [Kongreßzentrum] Kongresszentrum, kulturni Kulturzentrum, mladinski Jugendzentrum, možganski Gehirnzentrum/Hirnzentrum, nakupovalni Einkaufszentrum, računski/računalniški Rechenzentrum, razvojni Entwicklungszentrum, reanimacijski Reanimationszentrum, rekreacijski Erholungszentrum, respiracijski Beatmungszentrum, smučarski Skizentrum, športni Sportzentrum, trgovski Handelszentrum, vidni Sehzentrum, živčni Nervenzentrum)
    center mesta das Stadtzentrum/ die Innenstadt

    2.
    sprejemni center (na kongresih:) das Empfangszentrum

    3.
    sprejemni/zbirni center die -stelle (za begunce die Auffangstelle, za analizo/vrednotenje podatkov die Auswertestelle)

    4. (nakupovalno/poslovno ipd. središče) das Center, -center (nakupovalni Einkaufscenter, Einkaufszentrum, zabaviščni Vergnügungscenter, vrtni Gartencenter, erotični Eroscenter)

    5. (sredina) die Mitte, das Zentrum
    stranka centra sredinska stranka: die Partei der Mitte; zgodovina die Zentrumspartei
  • čakra samostalnik
    v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ csakra
    odpiranje čaker ▸ csakrák megnyitása
    delovanje čaker ▸ csakrák működése
    energija čaker ▸ csakrák energiája
    sistem čaker ▸ csakrarendszer
    aktivirati čakre ▸ csakrákat aktivál
    odpirati čakre ▸ csakrákat megnyit
    Z vadbo vizualizacije energije vsake od čaker se spoznamo s temi sedmimi ravnmi moči. ▸ Azzal, hogy gyakoroljuk az egyes csakrák energiájának vizualizálását, megismerjük az erőnek ezt a hét szintjét.
    Povezane iztočnice: korenska čakra, rdeča čakra, rumena čakra, vijolična čakra, modra čakra, grlna čakra, kronska čakra, vratna čakra
Število zadetkov: 221