Franja

mesec¹ [é] moški spol (-a …) der Monat
tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
vsak mesec monatlich, jeden Monat
konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
v roku enega meseca binnen Monatsfrist
več mesecev monatelang
čez en mesec in einem Monat
čez tri mesece in drei Monaten
enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
na dva meseca zweimonatlich
na koncu meseca am Monatsende
na začetku meseca am Monatsanfang
povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
ob koncu meseca zum Monatsende
ob začetku meseca zum Monatsanfang
po mesecih monatsweise, monatweise
pred enim mesecem vor einem Monat
pred tremi meseci vor drei Monaten
pred meseci vor Monaten
v mesecu im Monat
v petem mesecu im fünften Monat
v tekočem mesecu laufenden Monats
zadnji v mesecu der Ultimo
že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
-monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat)

mesec² [é] moški spol (-a …) astronomija (luna) der Mond
mladi mesec der Mondwechsel
rastoči/padajoči mesec der zunehmende/abnehmende Mond
vzhajanje/zahajanje meseca der Mondaufgang, der Monduntergang
| ➞ → luna

mesec³ [é] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (plešec) Gemeines Hirtentäschel

mesec⁴ [é] moški spol (-a …)
morski mesec živalstvo, zoologija (lopar) der Mondfisch, der Sonnenfisch

Mesec [é] moški spol (-a …) astronomija der Mond
polet na Mesec der Mondflug
bližina Meseca die Mondnähe
površina Meseca die Mondoberfläche
| ➞ → Luna, luna

mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month

lunarni mésec lunar month
v roku enega méseca within a month
méseca marca in the month of March
danes mésec dni a month today
konec méseca at the end of the month
mésecu day of the month
danes tri mésece three months today
ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
mésec sije the moon is shining
koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
vsake 3 mésece every three months
enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
vsak mésec, enkrat na mésec monthly

mésec mois moški spol ; (luna) lune ženski spol

na mesec, vsak mesec par mois, tous les mois, mensuellement
po cele mesece (pendant) des mois entiers, des mois durant
na vsake tri mesece tous les trois mois, par trimestre
v mesecu maju au mois de mai, en mai
pretekli (prihodnji) mesec le mois passé (prochain)
ob koncu meseca à la fin du mois
10. tega meseca le 10 du mois courant
ona je (noseča) v 5. mesecu elle est dans son cinquième mois
mesec dopustov le mois des congés
mladi mesec nouvelle lune
stari mesec le dernier quartier (de la lune)
pristati na mesecu (luni) atterrir sur la lune, alunir

mésec (-sca) m

1. mese:
pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
pred enim mesecem un mese fa

2. luna:
mladi mesec (mlaj) luna nuova
stari mesec luna vecchia
pren. mesec ga nosi è sonnambulo
biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
astr. Lunin mesec mese lunare
siderski, zvezdni mesec mese sidereo
sinodski mesec mese sinodico

mésec -a i -sca m
1. mjesec (mes-): prvi mesec v letu; navedi leto, mesec in dan rojstva; veliko zasluži na mesec dni
mjesec dana; koledarski mesec
kalendarski mjesec
2. mjesec, luna: mesec sveti vso noč; mesec vzide pred polnočjo; mladi mesec
uštap, puni mjesec; mesec ga nosi
hoda u snu, pati od mjesečarstva; siderski, sinodski, Lunin mesec

mésec mes m ; (luna) luna f glej luna

v mesecu maju en el mes de mayo
ta mesec este mes
pretekli mesec el mes pasado
prihodnji mesec el próximo mes
tega meseca, tekočega meseca de este mes, del corriente (mes)
vsak mesec cada mes
vse mesece todos los meses
poletni (zimski) mesec mes de verano (de invierno)
na mesec, vsak mesec por mes, cada mes, mensualmente
v roku enega meseca en el plazo de un mes
ona je (noseča) v 5. mesecu está en el quinto mes (del embarazo)
pristati na mesecu (luni) posarse en la luna, alun(iz)ar

mésec -a m., мі́сяць -я ч.

mésec -a m lună

morski mesec moški spol živalstvo, zoologija (lopar) der Mondfisch, der Sonnenfisch

april samostalnik
(mesec v letu) ▸ áprilisV aprilu in začetku maja sem trdo delal. ▸ Áprilisban és május elején keményen dolgoztam.
Akcija zbiranja storžev se bo končala predvidoma konec aprila. ▸ A tobozgyűjtő akció előreláthatólag április végén fejeződik be.
Povezane iztočnice: prvi april

artroskopija samostalnik
medicina (operativni poseg) ▸ artroszkópiaKmalu po turnirju je odšel na artroskopijo kolena in izpustil več kot mesec turnirjev. ▸ A bajnokság után nem sokkal térdartroszkópiára ment és több mint egy hónapot kihagyott.

avgust samostalnik
(mesec v letu) ▸ augusztusV avgustu je kar sedem dni temperatura presegla 35 stopinj. ▸ Augusztusban a hőmérséklet hét napon haladta meg a 35 fokot.
Promet bo delno oviran do konca avgusta. ▸ A közlekedés részleges korlátozása augusztus végéig lesz érvényben.

bolniška samostalnik
neformalno (bolniški dopust) ▸ betegállomány, betegszabadság
V vseh letih dela je bila v bolniški le en sam mesec. ▸ Egész idő alatt csak egyetlen egy hónapot töltött betegállományban.
Jeseni bo moral na operacijo, do takrat bo na bolniški. ▸ Ősszel műtétre kell mennie, addig betegszabadságon lesz.
Sopomenke: bolniški dopust

cél whole; total; entire; all; complete; full; integral; undivided; (nedotaknjen, nepoškodovan) safe, unhurt, uninjured, unscathed

ena cela a whole, one
v celem in the main, on the whole, in full
v céli Evropi in the whole of Europe
célo uro a full hour
céla 2 dneva two whole days, two full days, for two days running
cél svet all the world
po célem svetu all over the world, throughout the world
cél zadnji mesec all last month, the whole of last month
cél junak every inch a man
v célem vzeto taken overall (ali as a whole)
plačati célo vožnjo to pay the full rate
sin je cél oče the son is the very image of his father, the son is the spitting image of his father

čarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ varázsolV mitologiji so jezera prebivališča pošasti in žensk, ki znajo čarati. ▸ kontrastivno zanimivo A mitológiában a tavak szörnyeknek és varázserejű nőknek adnak otthont.

2. (znajti se z nezadostnimi sredstvi) ▸ varázsol, bűvészkedikMama Jasna čara, da lahko preživijo skozi mesec. ▸ Jasna anyu úgy varázsol, hogy kijöjjenek minden hónapban.

3. (odlično obvladati) ▸ elbűvöl, varázsol, bűvöletbe ejt
Avtorica, za katero pravijo, da zna čarati z besedami. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan szerző, akiről azt mondják, hogy a szavakkal varázslatra képes.
Ponovno je čaral z melodijami svoje kitare. ▸ Gitármelódiáival ismét bűvöletbe ejtett.

4. (priklicati vzdušje ali odziv) ▸ varázsol, bájolRadijske in televizijske postaje že ves december čarajo praznično vzdušje z glasbenim programom na to temo. ▸ A rádió- és televízióadók a témáról szóló zenei programmal egész decemberben ünnepi hangulatot varázsolnak.
Nadarjeni igralec, ki je čaral nasmehe na ustnice z zabavnimi liki. ▸ A tehetséges színész mosolyt varázsolt az arcokra a szórakoztató figurákkal.

5. (izvajati trike) ▸ bűvészkedik, varázsolZa pevkami je nastopil veseli čarodej, ki je znal dobro čarati. ▸ Az énekesekkel egy vidám bűvész lépett fel, aki jól tudott varázsolni.

6. (prosto ustvarjati) ▸ varázsol, bűvészkedik
Pika v kuhinji rada čara po svoje in si nenehno izmišlja svoje recepte. ▸ Pika a konyhában szeret a maga módján varázsolni és állandóan új recepteket talál ki.
Vsem, ki radi čarate s fotografijami, bo novi program nedvomno zanimiv. ▸ Mindenki számára, aki szeret a fotókkal bűvészkedni, kétségtelenül érdekes lesz az új program.

7. izraža negativen odnos (neučinkovito delati) ▸ trükközik, bűvölködik
Tudi mama je čarala z nekimi čistili, ampak smrad je ostal. ▸ Anya is bűvölködött a tisztítószerekkel, de a bűz nem tűnt el.

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan