levic|a ženski spol (-e …) roka: die Linke, die linke Hand; figurativno die Linke
nova levica die neue Linke
stranka levice die Linkspartei
na levici links, zur Linken
figurativno levica ne ve, kaj dela desnica die Linke weiß nicht, was die Rechte tut
Zadetki iskanja
- levíca (roka) left hand, (stran) left (side); parlament the left (s konstr. v sg ali pl); left-wing parties pl
- levíca gauche ženski spol , main ženski spol gauche ; (politika) le parti de gauche, la gauche
skrajna levica (politika) l'extrême gauche ženski spol
na moji levici à ma gauche - levíca (-e) f
1. (mano) sinistra, braccio sinistro, šport. sinistro:
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
iron. desnica ne ve, kaj dela levica si lavora in modo scombinato
2. polit. sinistra - levíca ž
1. ljevica, levica, lijeva, leva ruka, šuvaka: delati z -o
2. ljevica u parlamentu - levíca la mano izquierda ; pol izquierda(s) f (pl)
skrajna levica (pol) extrema izquierda - levíca -e ž., ліви́ця -і ж.
- levíca -e ž
1. mâna stângă
2. pol. grupare de stângă - nova levica ženski spol die Neue Linke
- levínja -e ž., леви́ця -і ж.
- artikulirati glagol
1. (povedati z besedami) ▸ artikulálartikulirati vizijo ▸ víziót artikulálartikulirati misel ▸ gondolatot artikulálartikulirati zahteve ▸ követeléseket artikulál, igényeket artikulálartikulirati pričakovanja ▸ elvárásokat artikulálartikulirati idejo ▸ ötletet artikulálartikulirati potrebe ▸ szükségleteket artikulál, igényeket artikulálartikulirati želje ▸ kívánságokat artikulálartikulirati problem ▸ problémát artikuláljasno artikulirati ▸ világosan artikulálartikulirati interese ▸ érdekeket artikulálJasno se mora artikulirati skupno stališče, kaj si sploh želimo. ▸ Világosan kell artikuláltunk közös álláspontunkat arról, hogy mit is akarunk egyáltalán.
2. (tvoriti glasove ali zvoke) ▸ artikulálartikulirati glasove ▸ hangokat artikulálUčenci skupinsko berejo pesem in kmalu ugotovijo, da morajo brati zelo razločno, izrazito artikulirati glasove. ▸ A tanulók csoportokban olvassák a verset, és hamarosan rájönnek, hogy nagyon tisztán kell olvasniuk, artikulálva a hangokat.
3. pogosto v umetnosti (izraziti ali izkazati) ▸ artikulál
Šele z neutrudnimi raziskovanji tehnike lahko umetnik jasno artikulira likovni jezik. ▸ Egy művész csak a technika fáradhatatlan kutatásával képes világosan artikulálni a vizuális nyelvet.
Religija je eden izmed načinov, kako kultura artikulira vprašanja. ▸ A vallás az egyik módja annak, ahogyan a kultúra a kérdéseket artikulálja.
4. (izoblikovati ali opredeliti) ▸ artikulál
Mnogi komentatorji v EU in Sloveniji se sprašujejo, zakaj je levica v krizi, zakaj ji ne uspe artikulirati alternative zavoženemu neoliberalnemu projektu. ▸ Az EU-ban és Szlovéniában számos kommentátor kérdezi, hogy miért van válságban a baloldal, miért nem tud alternatívát artikulálni a félresikerült neoliberális projekttel szemben.
Tisti avtorji v zgodovini evropske politične misli, ki so artikulirali pojem države, praviloma niso pestovali idej o taki ali drugačni Evropski uniji. ▸ Az európai politikai gondolkodás történetének azon szerzői, akik az állam fogalmát artikulálták, általában nem dédelgették az ilyen vagy olyan Európai Unió gondolatát.
Na tem kongresu se je jasno artikulirala opozicija. ▸ Ezen a kongresszuson az ellenzék egyértelműen artikulálódott. - desníca (-e) f
1. (desna roka) destra, mano destra; bibl.
naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra cosa fa la destra
sin je sedel na očetovi desnici il figlio sedeva alla destra del padre
2. polit. destra - ekstrémen extreme; farthest; farthermost; last
ekstremno (prislov) extremely
ekstrémna levica politika the extreme left
ekstrémna mnenja, nazori extreme opinions
ekstrémen primer an extreme case
na ekstrémni meji at the extreme limit
privzeti ekstrémne mere, ukrepe to take extreme, drastic measures
zateči se k ekstrémnim ukrepom to resort to extreme measures
biti prisiljen privzeti ekstrémne mere to be forced to take drastic measures - ekstremn|i (-a, -o) Extrem- (oblika die Extremform, pobočje der Extremhang, primer der Extremfall, situacija die Extremsituation, šport spust die Extremabfahrt)
ekstremno smučanje šport das Ski-Extrem
ekstremna desnica die Ultrarechte
ekstremna levica die Ultralinke - skrájen extrême, dernier, ultime
skrajni čas je il est grand temps, il n'y a pas de temps à perdre
skrajna meja extrême (ali dernière) limite
skrajni napor effort suprême
skrajna desnica (levica) (politika) l'extrême droite (gauche) - skrájen (-jna -o) adj.
1. estremo; ultimo; limite:
skrajna sila estrema necessità
skrajni rok za prijavo il limite ultimo per la denuncia, la scadenza termine per la denuncia
skrajen primer caso limite; caso estremo
2. spinto; fazioso, oltranzista, oltranzistico; estremista:
skrajne ideje idee spinte, estremiste
skrajni nazori idee, convizioni oltranziste
polit. skrajna desnica, levica ultradestra, ultrasinistra; estrema destra, estrema sinistra
3. (največji, najmanjši) massimo, minimo:
skrajni znesek importo massimo, minimo
4. (ki dosega najvišjo mogočo mero) estremo:
premagovati skrajne napore fare sforzi estremi, sovrumani
skrajna malomarnost estrema noncuranza
razviti sklep do skrajnih konsekvenc portare, sviluppare il discorso fino alle estreme conseguenze
skrajna meja limite estremo
v skrajni liniji in ultima analisi
v skrajnem primeru al limite
do skrajne meje pošten oltremodo onesto, onestissimo
skrajna oslabelost macilenza
skrajni levičar gauchiste - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto
/ 1
Število zadetkov: 17