Franja

leta|ti¹ [é] (-m) (immer wieder, ständig, regelmäßig) fliegen; okoli: herumfliegen; ptiči: herumflattern; insekti: herumschwirren; ujede: streichen

leta|ti² [é] (-m) ironično kam: (dauernd irgendwohin) rennen, ein und aus gehen (bei/in); (dirkati, hiteti) sem ter tja: herumlaufen, umherrennen, herumrennen, brezglavo schusseln; za kom/čim: (jemandem/einer Sache) nachlaufen, nachrennen
letati za vsako kiklo hinter jedem Rock [hersein] her sein

létati to fly; to run

létati sem in tja to run to and fro
létati okoli po (potepati se) to gad (about)
visoko létati (figurativno) to fly high
kdor visoko leta, nizko pade pride goes before a fall, pride will have a fall

létati voler, voltiger; courir çà et lâ

letati za kom courir après quelqu'un, poursuivre quelqu'un
letati za ženskami (familiarno) courir le cotillon (ali le jupon)
previsoko letati (figurativno) viser trop haut

létati (-am) imperf.

1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare

2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

3. pog. (tekati) correre, rincorrere

4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa

létati -am
1. lijetati, letati: čebele letajo iz panja, letala letajo nad mestom
2. trčati, trčkarati: kar naprej leta v mesto, okrog zdravnikov, na sestanke
3. juriti: letati za dekleti
juriti djevojke

létati volar

letati za kom ir detrás de (ali seguir a) alg
letati za ženskami (fam) correr tras de las faldas
letati od Poncija do Pilata andar de la Ceca a la Meca

létati -am nedov., літа́ти -а́ю недок.

létati -am nedov. a zbura

frfráti -am
1. površno i žurno raditi, pešnjati: kaj frfraš tako, premisli malo
2. lepršati: pajčolan ji frfra okoli glave
3. lepršati, lijetati, letati: vrabci frfrajo z veje na vejo

sprelétati -am
I. obuzimati, podilaziti, prožimati: mraz, vročina ga spreleta
II. spreletati se lijetati, letati, trčati amo tamo: ptiči so se spreletali po vejah
ptice su lijetale, letale amo tamo po granju; otroci so se dobro spreletali
djeca su se dobro istrčala

spreletávati -am
I. obuzimati, podilaziti, prožimati: mraz, vročina ga spreletava
II. spreletavati se lijetati, letati, trčati, istrčavati se amo tamo: ptiči, otroci se spreletavajo

zletávati -am
I.
1. v. vzletavati
2. lijetati, letati, polijetati, poletati: ptiči zletavajo z veje na vejo
II. zletavati se slijetati se, sletati se, skupljati se: ptiči se zletavajo

bab|a ženski spol (-e …) das Weib; ( abwertend für Frau: das Weibsbild)
stara baba alte Schachtel
vražja baba Satansweib
živalstvo, zoologija stara baba (balestra) der Drückerfisch, der Schweinsfisch
figurativno letati za babami hinter den Weibern [hersein] her sein

kikl|a moški spol (-a …) der Rock
držati se za kiklo an der Schürze hängen
letati za vsako kiklo hinter jedem Rock [hersein] her sein

kíkla (-e) f pog.

1. obl. (krilo) gonna

2. ekst. pren. gonnella:
laziti, letati, noreti za kiklami rincorrere le gonnelle

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

krílo¹ (-a) n

1. gonna, gonnella; sottana:
nabrano, nagubano krilo gonna a pieghe
zvončasto krilo gonna svasata
hlačno krilo gonna pantalone
bombažno, volneno, platneno krilo gonna di cotone, di lana, di tela
držati se materinega krila stare sempre attaccato alle gonnelle della mamma
spodnje krilo sottoveste

2. pren. (ženska) gonnella:
letati za krili correre dietro alle gonnelle

3. star. (naročje) grembo:
vzeti otroka v krilo prendere il bambino in grembo

naokrog [ó] umher, herum
vse naokrog rundum, ringsum, rundherum
daleč naokrog im weiten Umkreis, weit und breit
(10 km) naokrog im Umkreis von (10 km)
herum-, umher- (hoditi herumgehen, umhergehen, herumstreifen, letati herumfliegen, umherfliegen, ležati herumliegen, umherliegen, noreti herumtoben, herumtollen, peljati herumführen, plesati herumtanzen, podajati si herumgeben, poslati herumgehen lassen, potepati se herumziehen, herumstreunen, potovati herumreisen, umherreisen, poskakovati herumspringen, postavati herumstehen, postaviti herumstellen, priti herumkommen, strašiti herumgeistern, tekati herumlaufen, umherlaufen, voziti se herumfahren, umherfahren)

okoli¹ [ó] (naokrog) herum
okoli in okoli um und um, ringsum
z glagoli: herum-, um- (divjati herumrasen, hoditi herumstreichen, herumstreifen, herumsteigen, herumgehen, stati herumstehen, krožiti umkreisen, letati herumrennen, leteti herumfliegen, mahati mit den Händen herumfahren, herumfuchteln, ovijati herumschlingen um, peljati herumführen um, peljati se herumfahren, plesati herumtanzen um, (jemanden/etwas) umtanzen, posaditi herumsetzen um, poslati herumschicken, stati herumstehen, potovati herumreisen)
biti okoli (miniti) [umsein] um sein