Franja

kolikor¹ [ó] prislov

1. (potrebno količino) česa: was an (lesa was an Holz)
figurativno naj stane, kolikor hoče es koste, was es wolle

2. (toliko, kolikor) [soviel] so viel; (tako daleč, kolikor) [soweit] so weit

3.
toliko X, kolikor [soviel] so viel X, als (toliko jabolk, kolikor [soviel] so viel Äpfel, als)

4.
kolikor …, toliko … [soviel] so viel …, [soviel] so viel … (kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne)
figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen

5.
kolikor je meni znano [soviel] so viel ich weiß, meines Wissens
kolikor je nam znano unseres Wissens (kratica : u.W.), unseres Erachtens (kratica : u.E.)
kolikor lahko človek presodi nach menschlichem Ermessen
kolikor hočeš jede Menge

kolikor² [ó] veznik

1. (če) falls, sollte …

2. (v primeru, da) sofern, insofern, insoweit

3. (če prav) vem: soviel, [soweit] soweit

4. (čeprav) obwohl, [soviel] soviel (kolikor se trudim, ne [soviel] soviel ich mich bemühe, ist nicht …)

kólikor

kólikor vem as far as I know; from what I know; arhaično for aught I know
kólikor mogoče kmalu as soon as possible
to ni res(nično), kólikor morem ugotoviti this isn't true, as far as I can discover (ali ascertain)
v kólikor in so far as, as far as, inasmuch as, provided
toliko... as (ali so) much... as
kólikor toliko pretty, rather, somewhat, to a certain extent

kólikor combien, dans quelle mesure; dans la mesure où, (pour) autant que, en tant que

kolikor morem soditi o tem autant que j'en puisse juger
kolikor toliko tant bien que mal, médiocrement
kolikor vem (autant) que je sache, à ce que je sais

kólikor konj.

1. (v primerjalnih odvisnikih) quanto; tanto:
naredim, kolikor morem faccio quanto posso

2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque:
kolikor se je trudil, ni se mu posrečilo per quanto ce l'avesse messa tutta, non gli riuscì

3. (v pogojnih odvisnikih; če) se, quando, qualora, a meno che:
v kolikor pravočasno ne poravnate računa, vam zaračunamo zamudne obresti qualora non saldaste il conto, ci vedremo costretti ad addebitarvi gli interessi di mora

4. kolikor toliko (izraža nedoločeno mero) parecchi (-e), alcuni (-e), taluni (-e), alquanti (-e):
Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic Napoleone riconobbe alla nostra lingua taluni diritti
PREGOVORI:
kolikor glav, toliko misli tante teste, tanti cervelli

kólikor vezn. koliko: pomagal ti bom, bom kolikor mogel

kólikor en cuanto que, en tanto que

kolikor vem que yo sepa
kolikor več ..., toliko več ... cuanto más..., tanto más...

kólikor vez., наскі́льки спол.

kólikor vez. cât

kolikor ljudi, toliko okusov frazem
(pregovor) ▸ ízlések és pofonok különbözőek, ahány ház, annyi szokás

kolikor mogoče [ó]

1. (v mejah možnosti) [soweit] so weit wie möglich, [soweit] so weit als möglich
kolikor mogoče malo [sowenig] so wenig wie möglich

2. (karseda) möglichst, so … als möglich, so … es geht (dobro/veliko/hitro möglichst gut/ viel/schnell, so gut/viel/schnell als möglich, so gut/viel/schnell es geht), (kar naj-) (hitro schnellstmöglich)

3. (nadvse) denkbar

star si toliko, kolikor se počutiš frazem
(pregovor) ▸ annyi idős vagy, amennyinek érzed magad

kolikor toliko [ó] einigermaßen; (za silo) halbwegs, leidlich; (nekaj malega) ein wenig

kólikor tóliko pril. koliko toliko: kolikor toliko se pa le poznamo

kólikor tóliko prisl., тро́хи присл.

v kolikor, vkolikor [ó] ➞ → kolikor, če

bližin|a ženski spol (-e …) die Nähe (meseca Mondnähe, smrti Todesnähe, časovna Zeitnähe); (okolica) der Nahbereich
nastavitev bližine die Naheinstellung
iz bližine aus der Nähe, Nah- (boj iz bližine der Nahkampf, strel iz bližine der [Nahschuß] Nahschuss, sprožitev plazu iz bližine die Nahauslösung, iskanje iz bližine die Nahortung)
v bližini in der Nähe, (v dosegu) in Reichweite, (kolikor daleč se sliši) in Hörweite
v neposredni bližini in nächster Nähe
v bližini česa in …-nähe/-nah
(tal in Bodennähe, bodennah; kopnega in Landnähe, mesta in Stadtnähe, stadtnah; obale in Küstennähe, küstennah; tečaja in Polnähe, polnah; srca in Herznähe, herznah)

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

drag¹ (-a, -o) (ljub) lieb (biti komu drag (jemandem) lieb sein)
biti Xu posebno drag einen Stein im Brett haben bei X
če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
vrniti milo za drago mit gleicher Münze heimzahlen, den Spieß umkehren
drage volje herzlich gern
kakor ti je drago wie du willst
kolikor vam drago nach Belieben