Franja

Zadetki iskanja

  • kolikor1 [ó] prislov

    1. (potrebno količino) česa: was an (lesa was an Holz)
    figurativno naj stane, kolikor hoče es koste, was es wolle

    2. (toliko, kolikor) [soviel] so viel; (tako daleč, kolikor) [soweit] so weit

    3.
    toliko X, kolikor [soviel] so viel X, als (toliko jabolk, kolikor [soviel] so viel Äpfel, als)

    4.
    kolikor …, toliko … [soviel] so viel …, [soviel] so viel … (kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne)
    figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen

    5.
    kolikor je meni znano [soviel] so viel ich weiß, meines Wissens
    kolikor je nam znano unseres Wissens (kratica : u.W.), unseres Erachtens (kratica : u.E.)
    kolikor lahko človek presodi nach menschlichem Ermessen
    kolikor hočeš jede Menge
  • kolikor2 [ó] veznik

    1. (če) falls, sollte …

    2. (v primeru, da) sofern, insofern, insoweit

    3. (če prav) vem: soviel, [soweit] soweit

    4. (čeprav) obwohl, [soviel] soviel (kolikor se trudim, ne [soviel] soviel ich mich bemühe, ist nicht …)
  • kólikor

    kólikor vem as far as I know; from what I know; arhaično for aught I know
    kólikor mogoče kmalu as soon as possible
    to ni res(nično), kólikor morem ugotoviti this isn't true, as far as I can discover (ali ascertain)
    v kólikor in so far as, as far as, inasmuch as, provided
    toliko... as (ali so) much... as
    kólikor toliko pretty, rather, somewhat, to a certain extent
  • kólikor combien, dans quelle mesure; dans la mesure où, (pour) autant que, en tant que

    kolikor morem soditi o tem autant que j'en puisse juger
    kolikor toliko tant bien que mal, médiocrement
    kolikor vem (autant) que je sache, à ce que je sais
  • kólikor konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) quanto; tanto:
    naredim, kolikor morem faccio quanto posso

    2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque:
    kolikor se je trudil, ni se mu posrečilo per quanto ce l'avesse messa tutta, non gli riuscì

    3. (v pogojnih odvisnikih; če) se, quando, qualora, a meno che:
    v kolikor pravočasno ne poravnate računa, vam zaračunamo zamudne obresti qualora non saldaste il conto, ci vedremo costretti ad addebitarvi gli interessi di mora

    4. kolikor toliko (izraža nedoločeno mero) parecchi (-e), alcuni (-e), taluni (-e), alquanti (-e):
    Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic Napoleone riconobbe alla nostra lingua taluni diritti
    PREGOVORI:
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tanti cervelli
  • kólikor vezn. koliko: pomagal ti bom, bom kolikor mogel
  • kólikor en cuanto que, en tanto que

    kolikor vem que yo sepa
    kolikor več ..., toliko več ... cuanto más..., tanto más...
  • kólikor vez., наскі́льки спол.
  • kólikor vez. cât
  • kolikor ljudi, toliko okusov frazem
    (pregovor) ▸ ízlések és pofonok különbözőek, ahány ház, annyi szokás
  • kolikor mogoče [ó]

    1. (v mejah možnosti) [soweit] so weit wie möglich, [soweit] so weit als möglich
    kolikor mogoče malo [sowenig] so wenig wie möglich

    2. (karseda) möglichst, so … als möglich, so … es geht (dobro/veliko/hitro möglichst gut/ viel/schnell, so gut/viel/schnell als möglich, so gut/viel/schnell es geht), (kar naj-) (hitro schnellstmöglich)

    3. (nadvse) denkbar
  • star si toliko, kolikor se počutiš frazem
    (pregovor) ▸ annyi idős vagy, amennyinek érzed magad
  • kolikor toliko [ó] einigermaßen; (za silo) halbwegs, leidlich; (nekaj malega) ein wenig
  • kólikor tóliko pril. koliko toliko: kolikor toliko se pa le poznamo
  • kólikor tóliko prisl., тро́хи присл.
  • v kolikor, vkolikor [ó] ➞ → kolikor, če
  • bližin|a ženski spol (-e …) die Nähe (meseca Mondnähe, smrti Todesnähe, časovna Zeitnähe); (okolica) der Nahbereich
    nastavitev bližine die Naheinstellung
    iz bližine aus der Nähe, Nah- (boj iz bližine der Nahkampf, strel iz bližine der [Nahschuß] Nahschuss, sprožitev plazu iz bližine die Nahauslösung, iskanje iz bližine die Nahortung)
    v bližini in der Nähe, (v dosegu) in Reichweite, (kolikor daleč se sliši) in Hörweite
    v neposredni bližini in nächster Nähe
    v bližini česa in …-nähe/-nah
    (tal in Bodennähe, bodennah; kopnega in Landnähe, mesta in Stadtnähe, stadtnah; obale in Küstennähe, küstennah; tečaja in Polnähe, polnah; srca in Herznähe, herznah)
  • človek1 [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

    1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

    2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

    3. mož, možak, osebnost: der Mann
    biti mrtev človek ein toter Mann sein
    človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
    človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
    človek leta der Mann des Jahres
    mali človek der kleine Mann
    pravi človek der Richtige, der richtige Mann
    primeren človek der geeignete Mann
    človek z ulice der Mann von der Straße
    človek v morju! Mann über Bord!
    |
    Bog-človek der Gottmensch
    pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
    človek božji! Menschenskind!
    živ človek (ne/ni) keine Seele
    bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
    genetika človeka die Humangenetik
    greh prvega človeka der Sündenfall
    namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
    spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
    tip/vrsta človeka der Menschenschlag
    človeka vreden menschenwürdig
    človeka nevreden menschenunwürdig
    človeku podoben menschenähnlich
    človeku podobna opica der Menschenaffe
    lov na človeka die Menschenjagd
    nauk o človeku die Menschenkunde
    predstava o človeku das Menschenbild
    človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
    kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
    vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
    storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
    človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
    čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
    obleka naredi človeka Kleider machen Leute
    človek človeku volk homo homini lupus
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • drag1 (-a, -o) (ljub) lieb (biti komu drag (jemandem) lieb sein)
    biti Xu posebno drag einen Stein im Brett haben bei X
    če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
    vrniti milo za drago mit gleicher Münze heimzahlen, den Spieß umkehren
    drage volje herzlich gern
    kakor ti je drago wie du willst
    kolikor vam drago nach Belieben