Franja

kmetijsk|i (-a, -o) landwirtschaftlich, Land-, Landwirtschafts- (razstava Landwirtschaftsausstellung, delavec der Landarbeiter, proizvodi množina Landwirtschaftsprodukte množina, politika die Landwirtschaftspolitik, zbornica die Landwirtschaftskammer, ministrstvo das Landwirtschaftsministerium)

kmetijski pridevnik
(o kmetijstvu) ▸ mezőgazdasági, agrárLokalno pridelana hrana in kratke prehranske verige pa so po njegovem pravilna usmeritev evropske kmetijske politike. ▸ Véleménye szerint a helyben előállított élelmiszerek és a rövid élelmiszerláncok jelentik a helyes irányt az európai agrárpolitika számára.
Sopomenke: agraren
Povezane iztočnice: kmetijska zadruga, kmetijski svetovalec, kmetijsko zemljišče

kmetíjski rural; agricultural

kmetíjska šola school of agriculture

kmetíjski rural, agricole, agronomique

kmetijski pridelki produits moški spol množine agricoles
kmetijska razstava exposition ženski spol agricole
kmetijski semenj foire ženski spol agricole
kmetijska šola école ženski spol d'agriculture
kmetijska zadruga coopérative ženski spol agricole
kmetijska zbornica chambre ženski spol d'agriculture

kmetíjski (-a -o) adj. agricolo, agrario; rurale:
kmetijska država paese agricolo
kmetijska posojilnica cassa rurale
kmetijska zadruga cooperativa agricola
kmetijska zemljišča terreni agricoli
kmetijski pridelki prodotti agricoli

kmetíjski -a -o poljoprivredni: -o šolstvo; -a proizvodnja; kmetijski stroji; -a zadruga; -a družba
društvo poljoprivednika; -a posestva
poljoprivredni posjedi (-sedi); -a zbornica
poljoprivrednička komora

kmetíjski rural; agrario; agrícola

kmetijski stroji (proizvodi) máquinas f pl (productos m pl) agrícolas
kmetijska razstava (zadruga, zbornica, semenj) exposición f (cooperativa f, cámara f, feria f) agrícola

kmetíjski prid., сільськогоспода́рський прикм., агра́рний прикм.

kmetíjski -a -o prid. agricol, agrar

kmetijski obrat moški spol der Landwirtschaftsbetrieb

kmetijski svetovalec stalna zveza
(strokovnjak) ▸ mezőgazdasági tanácsadó

delav|ec [é] moški spol (-ca …)

1. der Arbeiter (kvalificiran/nekvalificiran gelernter/ungelernter), -arbeiter (cestni Straßenarbeiter, fizični Handarbeiter, gozdni Forstarbeiter/Waldarbeiter, gradbeni Bauarbeiter, iz druge države Fremdarbeiter, izposojeni Leiharbeiter, ki dela na akord Akkordarbeiter, ki opravlja delo na domu Heimarbeiter, kmetijski Landarbeiter, kvalificirani Facharbeiter, ladjedelniški Werftarbeiter, mezdni Lohnarbeiter, mladi Jungarbeiter, na prisilnem delu Zwangsarbeiter, neprijavljeni Schwarzarbeiter, odrski Bühnenarbeiter, pomožni Hilfsarbeiter, pri zemeljskih delih Erdarbeiter, pri najtežjih delih Schwerstarbeiter, pri tekočem traku Fließbandarbeiter, priložnostni Gelegenheitsarbeiter, pristaniški Dockarbeiter, Hafenarbeiter, Kaiarbeiter, železnica progovni Streckenarbeiter, ročni Handarbeiter, sezonski Wanderarbeiter, Saisonarbeiter, skladiščni Lagerarbeiter, tovarniški Fabrikarbeiter)

2. der -helfer (gradbeni Bauhelfer, pastoralni Pfarrhelfer/Seelsorgehelfer, socialni Sozialarbeiter/Sozialhelfer)

3. (moč) die -kraft (pisarniški Bürokraft, pomožni Hilfskraft, prosvetni/šolski Lehrkraft, strokovni Fachkraft, priložnostni Aushilfskraft), die Arbeitskraft

4. (ustvarjalec) der -schaffende (ein -r) (filmski Filmschaffender, kulturni Kulturschaffender)

5.
bančni delavec der Bankkaufmann
pomožni delavec der Handlanger
delavec, zaposlen v podjetju der Werkangehörige
(delovni človek) der Werktätige
prevoz delavev der Personenwerksverkehr
soodločanje delavev v podjetju die betriebliche Mitbestimmung
zbor delavev die Belegschaftsversammlung/Betriebsversammlung
delavci množina Arbeitskräfte/ die Arbeiterschaft
sezonski delavci množina Saisonarbeitskräfte

dovoliti glagol
1. (dati dovoljenje) ▸ engedélyezLov na medveda lahko le izjemoma dovoli kmetijski minister. ▸ A medvevadászatot csak a mezőgazdasági miniszter engedélyezheti kivételes helyzetben.Koliko časa, na dan ali na teden, naj starši otroku dovolijo gledati televizijo? ▸ A szülők naponta vagy hetente mennyi időt engedélyezzenek tévénézésre a gyermekeknek?

2. (dopustiti) ▸ enged, megenged, hagy
Če nam bo vreme dovolilo, bomo dobro živeli. ▸ Ha az időjárás engedi, akkor jól fogunk élni.
Po porazu v Maleziji tokrat mercedesa nista dovolila presenečenja. ▸ A malajziai vereség után a Mercedesek nem adtak lehetőséget semmilyen meglepetésre.
Ne dovolimo, da nas jesensko deževno vreme spravi v slabo voljo. ▸ Ne hagyjuk, hogy az őszi idő rossz kedvre hangoljon bennünket.
V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da se reka onesnažuje. ▸ Semmilyen esetben sem szabadna hagyni, hogy szennyezzék a folyót.

3. (kot izraz vljudnosti) ▸ megenged
Dovolite, da vas vprašam: kaj pravzaprav želite? ▸ Ha megenged egy kérdést: mit szeretne valójában?
Dovolite mi, da vam s primerom razložim. ▸ Engedjék meg, hogy egy példával magyarázzam meg.
Še majhna osebna prošnja, če dovolite, gospe in gospodje. ▸ Még egy aprócska személyes kérés, ha megengedik, hölgyeim és uraim.

kombinát (gospod.) combinat moški spol

kmetijski (tekstilni, metalurški) kombinat combinat agricole (textile, métallurgique)

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

obrat² moški spol (-a …) der Betrieb, das Werk (vzorni Musterbetrieb, srednji Mittelbetrieb, storitveni Dienstleistungsbetrieb, stranski Nebenbetrieb, veliki Großbetrieb, gostinski Gastgewerbebetrieb, kmetijski Landwirtschaftsbetrieb, mojstrski Meisterbetrieb, ki izobražuje vajence Lehrbetrieb, za montažo Fertigungsbetrieb, režijski Regiebetrieb, samostojni Einzelbetrieb)
metalurški/železarski obrat das Hüttenwerk, die Hütte
… obrata Betriebs-
(ogled die Betriebsbegehung, die Betriebsbesichtigung, shema das Betriebsschaubild, ukinitev/ustavitev die Betriebsstillegung, vodstvo Betriebsleitung, zavarovanje der Betriebsschutz)
med obrati zwischenbetrieblich

pospeševálec (-lca) m pren. promotore; acceleratore:
pospeševalec kulturne dejavnosti promotore dell'attività culturale
alkohol je eden pospeševalcev bolezni l'alcol è uno degli acceleratori della malattia
kmetijski pospeševalec tecnico incentivatore della produzione agricola

pridélek (-lka) m

1. agr., gozd. prodotto:
gozdni pridelki prodotti forestali
kmetijski, poljski pridelki prodotti agricoli

2. raccolto; resa; produzione:
spravljanje pridelka l'immagazzinamento del raccolto
hektarski pridelek resa per ettaro

3. produzione:
žganje domačega pridelka un brandy di produzione locale, nazionale, fatto in casa

proizvajálec (-lca) | -lka (-e) m, f produttore (-trice):
proizvajalci in uporabniki i produttori e i consumatori
kmetijski proizvajalci coltivatori diretti
proizvajalci kave i produttori di caffè
proizvajalec usnjenih izdelkov pellettiere
proizvajalec likerjev distillatore, liquorista
proizvajalec obutve calzaturiere

proizvod [ò] moški spol (-a …) das Produkt, (izdelek) das Fabrikat, das Erzeugnis, die -ware (družbeni Sozialprodukt, Bruttosozialprodukt, industrijski Industrieprodukt, Industrieerzeugnis, končni Fertigware, Fertigfabrikat, Fertigerzeugnis, metalurški Hüttenprodukt, mlevni Mahlprodukt, naftni Erdölprodukt, Erdölerzeugnis, naravni Naturprodukt, pekarski Backware, iz kakava Kakaoerzeugnis, iz krompirja Kartoffelerzeugnis, stranski Nebenprodukt, Nebenerzeugnis, surovi Roherzeugnis, tiskarski Presseerzeugnis, Druckerzeugnis, vrhunski Spitzenerzeugnis)
kmetijski proizvodi Landwirtschaftsprodukte množina
pravo jamstvo za proizvod die Produkthaftung
vezava proizvodov die Produktkoppelung