Franja

Zadetki iskanja

  • kmalu bald, (v kratkem) demnächst
    kmalu nato nicht lange darauf
    kmalu po/za kurz nach
    kmalu za tem bald darauf
    kmalu bo tri/pet …: es geht (stark) auf (drei/fünf) Uhr
  • kmálu soon, (v kratkem) shortly; before long; early; presently

    bom kmálu nazaj I'll be back soon
    kmálu po moji vrnitvi soon after my return
    knjiga bo kmálu izšla the book will be published shortly, the book will be out soon
    kmálu se vrni! come back soon!
    kmálu bom prejel pismo I'll receive a letter shortly
    ti bi kmálu to obžaloval you'd soon regret it
    kmálu bi bil padel I nearly (ali almost) fell
    ne boš tako kmálu našel boljšega prijatelja! you won't find a better friend in a month of Sundays!
    kmálu nato, kmálu potem soon afterwards
    kar najbolj kmálu (čim prej) as soon as possible, at your earliest convenience
  • kmálu bientôt, prochainement, sous peu

    kmalu na svidenje! à bientôt!
    kmalu bo 60 let star il approche de la soixantaine
    ne bo se vrnil tako kmalu il ne reviendra pas de si tôt (ali de sitôt)
    prekmalu trop tôt
  • kmálu adv.

    1. (izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času) presto:
    počitnice so kmalu minile le vacanze sono passate presto

    2. pren. (izraža majhno razdaljo) subito:
    trg je kmalu za vogalom la piazza è subito dietro l'angolo

    3. (izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve) a momenti:
    kmalu bi se zgodila nesreča a momenti avveniva una disgrazia

    4. (hkrati) contemporaneamente
  • kmálu pril.
    1. skoro, uskoro: kmalu potem; kmalu nato; kmalu za njim; kmalu bi bilo po njem
    tek što nije propao, poginuo
    2. u isti mah, u isto vrijeme, vreme: vsi kmalu so prišli; vrgel je na cesto oba kmalu
  • kmálu pronto; en breve; dentre de poco; en un futuro próximo (ali cercano) ; próximamente

    kmalu na svidenje! ¡hasta pronto!
  • kmálu prisl., незаба́ром присл., ско́ро присл.
  • kmálu prisl. (în) curând, peste puţin timp
  • aretacija samostalnik
    (odvzem prostosti) ▸ letartóztatás
    aretacija osumljencev ▸ gyanúsítottak letartóztatása
    aretacija obtožencev ▸ vádlott őrizetbe vétele
    množične aretacije ▸ tömeges letartóztatások
    nezakonite aretacije ▸ törvénytelen letartóztatások
    odmevna aretacija ▸ híres letartóztatás
    poskus aretacijekontrastivno zanimivo letartóztatási kísérlet
    odrediti aretacijo ▸ letartóztatást elrendel
    zahtevati aretacijo ▸ letartóztatást követel
    nalog za aretacijokontrastivno zanimivo letartóztatási parancs
    upirati se aretaciji ▸ letartóztatásnak ellenáll
    Kmalu po aretaciji je bil odpeljan v ljubljanski pripor. ▸ Letartóztatása után elvitték a ljubljanai fogdába.
    Med aretacijo in sojenjem dne 22. decembra 1930 je preživel 108 dni v zaporu. ▸ Letartóztatása és 1930. december 22-i tárgyalása között 108 napot töltött börtönben.
    Odtlej so v Veliki Britaniji sprožili več preiskav, ki so vodile v aretacije več deset ljudi. ▸ Azóta több nyomozás is indult az Egyesült Királyságban, amelyek több tucat ember letartóztatásához vezettek.
    Izvedli so tudi več aretacij. ▸ Több letartóztatás is történt.
    Povrhu vsega se je še izogibal aretaciji in z avtomobilom ogrožal policistovo življenje. ▸ Ráadásul a letartóztatás elől kitérve a rendőr életét is veszélyeztette autójával.
  • artikulirati glagol
    1. (povedati z besedami) ▸ artikulál
    artikulirati vizijo ▸ víziót artikulál
    artikulirati misel ▸ gondolatot artikulál
    artikulirati zahteve ▸ követeléseket artikulál, igényeket artikulál
    artikulirati pričakovanja ▸ elvárásokat artikulál
    artikulirati idejo ▸ ötletet artikulál
    artikulirati potrebe ▸ szükségleteket artikulál, igényeket artikulál
    artikulirati želje ▸ kívánságokat artikulál
    artikulirati problem ▸ problémát artikulál
    jasno artikulirati ▸ világosan artikulál
    artikulirati interese ▸ érdekeket artikulál
    Jasno se mora artikulirati skupno stališče, kaj si sploh želimo. ▸ Világosan kell artikuláltunk közös álláspontunkat arról, hogy mit is akarunk egyáltalán.

    2. (tvoriti glasove ali zvoke) ▸ artikulál
    artikulirati glasove ▸ hangokat artikulál
    Učenci skupinsko berejo pesem in kmalu ugotovijo, da morajo brati zelo razločno, izrazito artikulirati glasove. ▸ A tanulók csoportokban olvassák a verset, és hamarosan rájönnek, hogy nagyon tisztán kell olvasniuk, artikulálva a hangokat.

    3. pogosto v umetnosti (izraziti ali izkazati) ▸ artikulál
    Šele z neutrudnimi raziskovanji tehnike lahko umetnik jasno artikulira likovni jezik. ▸ Egy művész csak a technika fáradhatatlan kutatásával képes világosan artikulálni a vizuális nyelvet.
    Religija je eden izmed načinov, kako kultura artikulira vprašanja. ▸ A vallás az egyik módja annak, ahogyan a kultúra a kérdéseket artikulálja.

    4. (izoblikovati ali opredeliti) ▸ artikulál
    Mnogi komentatorji v EU in Sloveniji se sprašujejo, zakaj je levica v krizi, zakaj ji ne uspe artikulirati alternative zavoženemu neoliberalnemu projektu. ▸ Az EU-ban és Szlovéniában számos kommentátor kérdezi, hogy miért van válságban a baloldal, miért nem tud alternatívát artikulálni a félresikerült neoliberális projekttel szemben.
    Tisti avtorji v zgodovini evropske politične misli, ki so artikulirali pojem države, praviloma niso pestovali idej o taki ali drugačni Evropski uniji. ▸ Az európai politikai gondolkodás történetének azon szerzői, akik az állam fogalmát artikulálták, általában nem dédelgették az ilyen vagy olyan Európai Unió gondolatát.
    Na tem kongresu se je jasno artikulirala opozicija. ▸ Ezen a kongresszuson az ellenzék egyértelműen artikulálódott.
  • artroskopija samostalnik
    medicina (operativni poseg) ▸ artroszkópia
    artroskopija kolena ▸ térdartroszkópia
    opraviti artroskopijo ▸ artroszkópiát végez
    artroskopija gležnja ▸ bokaartroszkópia
    Kmalu po turnirju je odšel na artroskopijo kolena in izpustil več kot mesec turnirjev. ▸ A bajnokság után nem sokkal térdartroszkópiára ment és több mint egy hónapot kihagyott.
  • atelje samostalnik
    (prostor za ustvarjanje) ▸ műterem, műhely, stúdió
    fotografski atelje ▸ fotóstúdió
    slikarski atelje ▸ festő műterem
    lončarski atelje ▸ fazekas műhely, fazekas stúdió
    kiparski atelje ▸ szobrász műterem
    arhitekturni atelje ▸ építészeti stúdió
    umetniški atelje ▸ művészeti stúdió
    ustvarjanje v ateljeju ▸ műteremben alkotás
    odpreti fotografski atelje ▸ fotóstúdiót nyit
    Jožetova želja je, da bi v središču Ribnice kmalu odprl goslarski atelje, v katerem bi poleg violin izdeloval tudi loke. ▸ Jože szeretne hamarosan hegedűkészítő műhelyt nyitni Ribnica óvárosában, ahol a hegedűk mellett vonókat is készítene.
    V ateljeju je s pomočjo samostojnih umetnikov izdelal že več kot tisoč violin. ▸ A műteremben szabadfoglalkozású művészek segítségével több mint ezer hegedűt készített.
    Slika že dolga leta, atelje pa ima v garsonjeri, kjer stanuje. ▸ Már hosszú évek óta fest, a műtermét az otthonául szolgáló garzonlakásban alakította ki.
  • blagrovati glagol
    1. literarno (imeti za srečnega) ▸ szerencsésnek tart, áldja a szerencséjét
    Po svoje se prav blagruje, da nima avtomobila. ▸ A maga módján szinte áldja a szerencséjét, hogy nincs autója.
    Bolni pogosto blagrujemo zdrave, a pri tem pozabljamo, da se ti ne morejo veseliti zdravja, ker ga premalo cenijo. ▸ Betegként gyakran tartjuk szerencsésnek az egészségeseket, de megfeledkezünk arról, hogy ők nem örülnek annak, hogy egészségesek, mivel ezt nem értékelik eléggé

    2. literarno (slaviti; hvaliti) ▸ áld, megáld, hálát ad
    Kmalu so odpustile možem in blagrovale boga, da jim jih je vrnil žive in zdrave. ▸ Hamarosan megbocsátottak a férjüknek, és áldották az istent, amiért élve és egészségesen visszaadta őket.

    3. religija (blagoslavljati) ▸ áld, megáld
    V blagrih Jezus blagruje vse, ki se v življenju srečujejo s trpljenjem. ▸ Hegyi beszédében Jézus megáldja mindazokat, akik szenvedéssel találkoznak életükben.
    Šele po tem srečanju je dospel do globlje vere tistih, ki jih Jezus blagruje: "Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali" (Jn 20,29). ▸ Csak ezután a találkozó után jutott el azok mélyebb hitéhez, akiket Jézus megáld: „Boldogok, akik nem látnak, mégis hisznek” (Jn 20,29).
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • brki samostalnik
    1. (pri moških) ▸ bajusz [szőrsáv a felső ajak felett]
    košati brki ▸ dús bajusz
    črni brki ▸ fekete bajusz
    zavihani brki ▸ pödrött bajusz, kackiás bajusz
    gosti brki ▸ tömött bajusz
    moški z brkikontrastivno zanimivo bajuszos férfi
    pristriženi brki ▸ megnyírt bajusz
    viseči brki ▸ lógó bajusz
    negovani brki ▸ ápolt bajusz
    privihani brki ▸ pödört bajusz
    sivi brki ▸ ősz bajusz, szürke bajusz
    nositi brke ▸ bajuszt visel
    mogočni brki ▸ hatalmas bajusz
    brki zrastejo ▸ bajusz megnő
    pustiti si brke ▸ bajuszt növeszt
    Bil je visok, suh človek, oblečen v črno, s črnimi brki. ▸ Magas, vékony férfi volt, feketébe öltözve, fekete bajusszal.
    Njegova usta so pod mogočnimi brki vedno razlezena v širok nasmeh. ▸ Szája mindig széles mosolyra nyílik hatalmas bajusza alatt.
    Bil je plavolas, s kodrastimi lasmi in z močnimi brki. ▸ Szőke, göndör hajat és dús bajuszt viselt.
    Sopomenke: brčice

    2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz [a leggyakrabban a pofa két oldalán, pl. macskáknál, kutyáknál, rozmárnál]
    Mačke uporabljajo svoje brke, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo, in ali bodo prišle skozi. ▸ A macskák a bajuszukkal határozzák meg, hogy milyen széles az a hely, ahol vannak, és hogy átférnek-e rajta.
    Dolgi brki okoli gobčka nam povedo, da miši v trdi temi dobro zaznavajo okolico s tipom. ▸ A hosszú bajuszszálak a pofa körül arról árulkodnak, hogy a koromsötétben élő egerek tapintással is jól érzékelik a környezetüket.
    Sopomenke: brčice

    3. (packe od hrane) ▸ bajusz [ételfolt]
    Mami je izpila dolg požirek in z belimi brki pene okrog ust megleno ugovarjala: "Si čisto ob pamet? ▸ Anya nagyot kortyolt, és a szája körül fehér habos bajusszal homályosan tiltakozott: „Elment az eszed?”

    4. (moškim brkom podoben pas dlak) ▸ bajusz [némely állatoknál, például macskánál, kutyánál, rozmárnál; lehet nőknél is]
    Mroža z njegovimi okli in brki v hipu prepoznamo. ▸ A rozmárt azonnal felismerjük az agyaráról és a bajuszáról .
    Kmalu bodo mladiču zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. ▸ Lassan kinő a kölyökállat jellegzetes fehér bajusza, ami császári bajuszra emlékeztet.
    Po uživanju teh pripravkov ženskam pričnejo rasti brki in včasih celo brada. ▸ Ezeknek a termékeknek a fogyasztása után a nőknek bajusza, sőt néha szakálla nő.
    Sopomenke: brčice
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!
  • četrta samostalnik
    1. (ura v dnevu) ▸ négy
    Napako na vodu so kmalu popravili in ga nekaj pred četrto zjutraj znova vključili v omrežje. ▸ A hibás vezetéket hamar megjavították, és valamivel reggel négy előtt újra bekapcsolták a hálózatba.

    2. neformalno (prestava v avtomobilu) ▸ negyedik
    Brez sklopke sunem v četrto, menjalnik vklopi zelo natančno in hitro. ▸ Kuplung nélkül teszem negyedikbe, a váltó nagyon pontosan és gyorsan vált.
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dogléden visible, apreciable a la vista

    v doglednem času en fecha no lejana, en un tiempo razonable; (kmalu) en un futuro próximo; pronto; dentro de poco