Franja

kazati¹ (kažem) pokazati

1. zeigen (na auf, s prstom mit dem Finger); kaj: (prezentirati) vorzeigen, herzeigen; na kaj: zeigen auf, (etwas) aufzeigen, hindeuten auf; figurativno an den Tag legen; lastnosti: aufweisen; iniciativo: entwickeln; strah, odpor ipd.: verraten
kazati hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kazati na hindeuten auf, deuten auf
kazati zobe die Zähne blecken
kazati zrcalo (jemandem) den Spiegel vorhalten
ne kazati znakov življenja kein Lebenszeichen von sich geben
kazati se sich äußern (in), zum Ausdruck kommen, (kukati) izza: hervorschauen (hinter)

2. pot, smer: weisen (tudi figurativno), zeigen; magnetna igla: weisen (proti severu nach Norden)

3. barometer ipd.: stehen auf (das Barometer steht auf Sturm)

4.
kazati na (napovedovati) auf (etwas) hindeuten/hinweisen

kazáti mostrar; enseñar; hacer ver

kazati na kaj indicar a/c; (o termometru) marcar; (o uri) señalar; (predvajati film) proyectar
kazati proti severu señalar hacia el norte
s prstom kazati na koga señalar a alg con el dedo (tudi fig)
kot vse kaže según las aparencias, a lo que parece
kot zdaj kaže tal como están (ali se presentan) las cosas
na dež kaže amenaza lluvia; parece que va a llover
barometer kaže na dež el barómetro señala (ali anuncia) lluvia
termometer kaže 5° pod ničlo el termómetro marca (ali señala) 5 grados bajo cero
setev dobro kaže la sementera presenta buen aspecto
kazati zobe (o psu) regañar los dientes
slabo kazati (fig) salir mal, fracasar
dobro (slabo) kaže zanj tiene halagüeñas (malas) perspectivas
ne kazati nevolje poner a mal tiempo buena cara
kazati se mostrarse (prijaznega amable)

kázati montrer, faire voir, indiquer; faire preuve, démontrer, témoigner, prouver

s prstom kazati na koga montrer quelqu'un du (ali au) doigt
kazati proti severu indiquer (ali montrer) le nord
kakor vse kaže selon toute apparence
kaže, da on dirait que, il semble que (+ ind.)
na dež kaže le temps est à la pluie
setev (žito) dobro kaže les blés ont belle apparence (ali promettent une belle récolte)
ne kazati nevolje faire contre mauvaise fortune bon cœur
zobe kazati (o psu) montrer les dents
kazati se se montrer, se produire, se manifester, paraître, apparaître, faire acte de présence

kázati (kážem) ➞ pokazati

A) imperf.

1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada

2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male

B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

1. mostrarsi, farsi vedere

2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi

kázati kážem nedov. a arăta, a indica

kázati se a se arăta, a se vădi, a se zări, a se manifesta

samozavésten (-tna -o) adj.

1. cosciente del proprio valore, sicuro di sé, disinvolto, baldanzoso, franco:
samozavestna drža piglio franco
biti samozavesten andar franco, avere dell'aplomb
kazati se samozavestnega mostrarsi sicuro del fatto proprio

2. presuntuoso