Franja

jurč|ek moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika der Steinpilz

júrček (goba) boletus

jesenski júrček Boletus edulis, cep

júrček (goba) bolet moški spol comestible, cèpe moški spol ; (človek) maladroit moški spol , lourdaud moški spol , empoté moški spol , godiche ženski spol ; un billet de mille (anciens) dinars

júrček¹ (-čka) m

1. bot. boleto, porcino (Boletus edulis)

2. ekst. fungo:
jurček (goba)
za krpanje nogavic uovo da rammendo

júrček² (-čka) m

1. pren. tardone

2. banconota da mille

júrček -čka m suklata, klipančić

júrček -čka m pečurka: jesenski jurček bot.
pravi vrganj, pečurka, Boletus edulis; poletni jurček bot.
ljetni vrganj, zmijara, Boletus reticulatus

júrček (goba) boleto m comestible; seta f de otoño

júrček -čka m., мохови́к -а́ ч., бі́лий гриб -ого -а́ ч.

júrček -čka m mânătarcă

Júrček Georgie, Geordie

já² adv. pog.

1. (vendar) sì:
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è, sì, uno dei funghi migliori

2. (izraža pomislek) sì, già:
a ja, to še moram povedati ah sì, devo dire ancora questo

3. (izraža pomislek, nejevoljo):
ja, čakaj malo, da premislim sì, aspetta un attimo che ci penso

4. (izraža nasprotje prejšnji misli) sì:
ostal je brez službe, ja in zdaj? è rimasto senza lavoro, sì, e adesso?

jesénski (-a -o) adj. autunnale, di autunno, che si svolge in autunno:
jesenski dan giornata autunnale
šol. jesenski rok sessione autunnale
jesensko deževje piogge autunnali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. jesenski dosevek semina autunnale
bot. jesenski jurček porcino, boleto (Boletus edulis)
bot. jesenski svišč asclepiade (Gentiana asclepiadea)
jesensko enakonočje equinozio autunnale
bot. jesensko resje erica (Calluna vulgaris)

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
poletne nevihte temporali estivi
poletna obleka abito estivo
šol. poletne počitnice vacanze estive
bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
poletna limona verdello
poletna planinska paša estivazione, alpeggio
poletni čas ora legale (estiva)
bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
gozd. poletni les durame estivo
meteor. poletni monsun monsone estivo
šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum)