Franja

hudo [ó] stark, schwer, arg, tief; ➞ → hud
hudo prizadeti große Härte bringen
hudo se bati eine Höllenangst haben
hudo poškodovan [schwerbeschädigt] schwer beschädigt, [schwerverletzt] schwer verletzt
hudo pretresen/užaljen [tieferschüttert] tief erschüttert, tiefbeleidigt
ni tako hudo es ist nicht so tragisch, es ist halb so schlimm

hud|o srednji spol (-ega …)

1. das Übel
reši nas hudega erlöse uns vom Übel

2. (zlo) das Böse, Böses
narediti komu kaj hudega (jemandem) etwas Böses tun/antun
nič hudega sluteč nichts Böses ahnend, arglos, ahnungslos

3.
storiti hudega (žalega) zuleid(e) (tun)

4.
to ni nič hudega (das ist) keine Affäre
nič hudega macht nichts!
vsega hudega vajen leidgeprüft; figurativno (utrjen) abgehärtet

hudó adv.

1. molto, assai; gravemente:
hudo podražiti rincarare (di) molto
hudo zebsti fare un gran freddo
biti hudo bolan essere gravemente ammalato
biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
biti hudo po domu avere nostalgia della casa
hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti

hudó prisl., пога́но присл.

hudó prisl. rău

hudò pril.
1. vrlo, veoma: hudo jezen, bolan
2. teško, teško: hudo je, če nimaš nikogar svojega; pri nas je sedaj zelo hudo; hudo mi je pri srcu
3. neljubazno, namršteno: hudo se drži; hudo gleda
4. hudo me je imelo, da bi ga udaril jedva sam se savlađivao, a da ga nisam udario

bati se (bojim se) ustrašiti se sich fürchten (česa/koga jemanden/etwas, vor jemandem/etwas), Furcht haben, Angst haben, samo prehodno: fürchten (jemanden, etwas)
bati se se + infinitiv Angst haben (bojim se začeti ich habe Angst anzufangen)
bati se se za (koga/kaj) fürchten um, sich ängstigen um
bati se se, da se bo nekaj zgodilo: befürchten, [daß] dass
(izogibati se) scheuen (bati se se luči das Licht scheuen, kontaktov Kontakte scheuen, ne bati se se stroškov keine Kosten scheuen, ki se boji vode wasserscheu, ki se boji poroke ehescheu)
bati se se je, da … es ist zu befürchten …
hudo/strašansko se bati eine Höllenangst haben
bati se se česa kot hudič križa etwas scheuen/ fürchten wie der Teufel das Weihwasser
ne bati se se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser

báti se (bojím se) imperf. refl.

1. (biti v strahu) avere paura, temere:
hudo, močno bati se avere una paura da morire
nič se ne boj! niente paura!
fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo

2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
(ne marati) non volere:
bati se sitnosti non volere seccature, grane

3. (biti v skrbeh za) temere per:
bati se za zaslužek temere per il guadagno
starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli

4. (domnevati, misliti) temere:
bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica

5. pren.
ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere

besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.

bolan (boln|a, -o) krank, erkrankt; pri kronični bolezni: leidend; [unpäßlich] unpässlich
biti bolan krank sein, (slabo se počutiti) [unpäßlich] unpässlich sein
bolan na … -krank, -leidend (na jetrih leberkrank, na ledvicah nierenkrank, na pljučih lungenleidend/lungenkrank, na srcu herzleidend/herzkrank, na želodcu magenkrank/magenleidend, na živcih nervenkrank/nervenleidend, dedno erbkrank, duševno geisteskrank, spolno geschlechtskrank)
hudo bolan [schwerkrank] schwer krank
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
biti bolan krank sein, krank liegen, ležati: das Zimmer hüten (müssen)
figurativno bolan od ljubezni liebeskrank
delati se bolnega sich krank stellen
prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden

bolán malade, souffrant

na želodcu je bolan il souffre de l'estomac, il a l'estomac malade, il a des maux d'estomac
na smrt bolan malade à mourir
na želodcu bolan malade de l'estomac
bolan ležati être alité
bolan se javiti se faire porter malade
hudo, nevarno bolan gravement (ali dangereusement) malade, sérieusement touché (ali atteint)
sladkorno bolan diabétique
bolan za gripo grippé

bolán (bólna -o)

A) adj.

1. malato, infermo; affetto (da):
bolan na srcu malato di cuore
bolan za rakom malato di cancro
bolan za jetiko affetto da tubercolosi
hudo, težko bolan malato grave

2. ekst. malato; malsano; morboso:
bolna občutljivost una suscettibilità morbosa

3. (prizadet, vznemirjen) malato:
bolan od ljubosumnosti, domotožja malato di gelosia, di nostalgia

B) bólni (-a -o) m, f, n malato, malata

boleti glagol
1. (o telesni bolečini) ▸ fáj, fájdalmat okozBila je tako zabavna, da naju je bolel trebuh od smeha. ▸ Olyan szórakoztató volt, hogy fájt a hasunk a nevetéstől.
Telefonsko slušalko je oklepala tako krčevito, da so jo boleli prsti. ▸ Olyan erősen szorította a telefonkagylót, hogy ujjai belesajdultak.

2. (o duševni bolečini) ▸ fájVem, da resnica boli, vendar takšna so dejstva. ▸ Tudom, hogy fájó az igazság, de ezek a tények.

češki pridevnik
1. (o Češki in Čehih) ▸ csehNekateri med njimi so hudo žejo seveda pogasili z dobrim češkim pivom. ▸ Természetesen néhányan közülük az égető szomjukat finom, cseh sörrel oltották.
Povezane iztočnice: češka krona

2. neformalno (cenen; nekakovosten) ▸ gagyi, vacak
Malo češko je vse skupaj pri tej igrici in točno se vidi, da je razvijalcem zmanjkalo časa. ▸ Kicsit vacak ez az egész játék, látszik, hogy a fejlesztőknek nem volt elég ideje.
Se strinjam z vsemi, zelo všečen avtomobil, sam ledice zgledajo totalno češke. ▸ Egyetértek mindenben, nagyon tetszetős autó, csak a ledlámpák néznek ki teljesen gagyinak.

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

deformiran pridevnik
1. (nepravilno oblikovan; izmaličen) ▸ deformált, deformálódott, torzDebeli, deformirani nohti so pogosto posledica glivične okužbe. ▸ A megvastagodott, deformált körmök sokszor gombás fertőzés következményei.

2. (trajno spremenjen) približek prevedka ▸ deformációban szenvedőTudi osebno življenje prilagajaš novinarstvu in sploh postaneš čez čas poklicno deformiran, ker vse gledaš skozi oči novinarja. ▸ A magánéletedet is az újságíráshoz igazítod, így a szakmai deformáció következtében végül mindenre az újságíró szemével nézel.

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

denga samostalnik
medicina (bolezen) ▸ dengue betegségTrenutno potekajo programi za razvoj cepiva proti dengi, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe. ▸ Most folynak a dengue betegség elleni védőoltás kifejlesztését célzó programok, melyek mind a négy típust lefedik majd.
Denga včasih vpliva na številne druge sisteme v telesu, bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge. ▸ A dengue betegség néha számos más rendszer működésére is kihat a szervezetben, akár önmagában, akár a dengue-láz klasszikus tüneteivel együtt.
Klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije leta 2009 mrzlico denga razvrsti v dve skupini: nezapleteno in hudo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet 2009-ben két típusra osztotta a dengue-lázat: szövődménymentes és súlyos típusra.
Denga se lahko prenese tudi prek okuženih izdelkov iz krvi in prek darovanja organov. ▸ A dengue fertőzött vérkészítmények és szervátültetés útján is terjedhet.
Običajno so ljudje, ki so okuženi z virusom denga, brez simptomov (80 %) ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov. ▸ A dengue vírussal fertőzött emberek általában tünetmentesek (80%) vagy olyan enyhe tüneteket produkálnak, mint a szövődménymentes láz.
Sopomenke: mrzlica denga

dobr|o² [ô] srednji spol (-ega …)

1. das Gute (Gutes); Gut
dobro in zlo Gut und Böse
dobro in hudo Gut und Übel

2. knjigovodsko:
v dobro das Haben
knjižiti v dobro gutschreiben
imeti v dobrem guthaben (tudi figurativno)
figurativno šteti v dobro komu kaj (jemandem etwas) hoch anrechnen, zugute halten
točka v dobro der Pluspunkt

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce