Franja

hrb|et moški spol (-ta …) anatomija, živalstvo, zoologija, geografija der Rücken; (hrbtni del) die Rückenpartie; kos mesa: das Rückenstück; lovstvo der Ziemer
gradbeništvo, arhitektura oslovski hrbet der Kielbogen, Karniesbogen
-rücken (gorski Bergrücken, Gebirgsrücken, jezika Zungenrücken, nosu Nasenrücken, noža Messerrücken, jelenji Hirschrücken, knjižni Buchrücken, konjski Pferderücken, oslov Eselsrücken, snežni Schneerücken, srnin Rehrücken, terena Geländerücken)
… hrbta/… za hrbet Rücken-
(kritje die Rückendeckung, širina die Rückenbreite, naslonjalo za hrbet die Rückenlehne, opora die Rückenstütze, bolečina v hrbtu der Rückenschmerz)
šport doskok na hrbet die Schulterlandung
nož v hrbet figurativno der Dolchstoß
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben (tudi figurativno)
kazati komu hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kriti komu hrbet (jemandem) den Rücken decken/[freihalten] frei halten
obrniti hrbet komu/čemu (jemandem/einer Sache) den Rücken kehren, sich abwenden von
upogibati hrbet einen krummen Rücken machen, kot mačka: einen Katzenbuckel machen
skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
spreleteti (mrzlo) po hrbtu (kalt) über den Rücken laufen
za hrbtom hinter dem Rücken
bogu za hrbtom am Arsch der Welt, wo sich die Füchse gute Nacht sagen

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond

hrbét dos moški spol , (gorski) crête ženski spol ; (konjski) croupe ženski spol

obrniti, pokazati komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
na hrbet pasti tomber à la renverse
na hrbtu plavati nager sur le dos, faire la planche
srnin hrbet selle ženski spol de chevreuil

hrbèt espalda f ; (roke, lista) dorso m ; (stola) respaldo m

gorski hrbet cresta f
z rokami na hrbtu con las manos atrás
komu za hrbtom a espaldas de alg
za mojim hrbtom (fig) a espaldas mías
ležeč na hrbtu echado de espaldas; boca arriba
imeti veter v hrbtu tener viento de popa, fig ir viento en popa
kriti komu hrbet (fig) guardar a alg las espaldas
nositi na hrbtu llevar a cuestas
obrniti, pokazati komu hrbet volver la espalda a alg
napasti koga za hrbtom atacar a alg por la espalda
plavati na hrbtu nadar de espaldas, hacer la plancha
pasti na hrbet caerse (ali dar) de espaldas

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

hŕbet -bta i hrbèt -bta m
1. hrbat, leda: upogniti, vzravnati hrbet; konjski, mačji hrbet; plavati na -u; kazati komu hrbet; obrniti se s -om k steni
2. hrptenjača: zlomiti si hrbet
3. hrbat: hrbet knjige, roke
4. teliće, tilut, hrbat: hrbet noža, sekire, žage, sablje
5. poledina: hrbet menice
6. hrbat, greben: gorski hrbet; val me nese na svojem -u; pokazati komu hrbet
okrenuti kome leđa

hŕbet -bta m., хребе́т -бта́ ч., спи́на -и ж.

hŕbet -bta m
1. spate, spinare
2. dos

mačji hrbet stalna zveza
(položaj pri telesni vadbi) ▸ macskahát [testnevelés]

oslovski hrbet moški spol gradbeništvo, arhitektura der Kielbogen, Karniesbogen, der Eselsrücken

valovni hrbet stalna zveza
fizika (točka valovanja) ▸ hullámhát

boginja Fortuna frazem
(sreča) ▸ Fortuna istennő
Boginja Fortuna mu je hrbet obrnila že takoj po rojstvu; mati ga je zapustila in moral je živeti z očetom, s katerim pa se ni razumel. ▸ Miután megszületett, Fortuna istennő azonnal hátat fordított neki: az édesanyja elhagyta, és az apjával kellett élnie, akivel azonban nem jött ki.
Tudi s pomočjo boginje Fortune in domačih sodnikov so po podaljšku zmagali s 95:88. ▸ Fortuna istennő és a hazai bírók segítsége ellenére is csak 95:88-as győzelmet tudtak aratni a hosszabbítás után.

čez² prep.

1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri

4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione

doskok [ò] moški spol (-a …) der Aufsprung, der Niedersprung; pri poletih, padalcih: die Landung (na hrbet die Schulterlandung)

górski mountainous; mountain; alpine

górska bolezen mountain sickness
górska cesta mountain road
górski čevlji mountaineering boots pl
górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
górski duh, škrat mountain sprite, gnome
górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
górski greben, hrbet ridge, crest
górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
górska koča mountain hut
górsko področje mountain district, highland
górska palica alpenstock
górska oprema mountaineering outfit
górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
górsko pobočje mountainside, mountain slope
górska pot mountain path
górsko sedlo saddle; dip between two peaks
górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
górska reševalna služba mountain rescue service
górska stena steep mountainside, rock wall
górska vas mountain village
górski usad landslip, (večji) landslide
górska veriga mountain range, mountain chain
górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
górski veter mountain wind
górski vodnik (alpine) guide
górski vrh summit, mountaintop, peak
górski zrak mountain air
górska železnica mountain railway

gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
gorska cesta strada montana
gorska pokrajina paesaggio alpestre
gorske rastline, živali flora, fauna alpina
gorski greben cresta di monte
gorski vrhovi cime dei monti
gorska reševalna služba soccorso alpino
gorska straža guardia alpestre
gorski reševalec soccorritore alpino
med. gorska bolezen mal di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
gorski čok picco
gorski hrbet giogo
zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
šport. gorsko kolo mountain bike
voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
gorska steza mulattiera
geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
mitol. gorska vila oreade
geogr. gorski greben giogaia, crinale
zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
geogr. gorski prelaz colle
gorski rogelj dente
zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea)

hrbtíček (-čka) m dem. od hrbet piccola schiena

izbóčiti (-im)

A) perf. dare forma convessa; curvare, inarcare:
izbočiti hrbet inarcare la schiena
izbočiti prsi impettirsi
izbočiti pločevino curvare la lamiera

B) izbóčiti se (-im se) perf. refl. curvarsi; impettirsi

jagnječji pridevnik
(v kulinariki) ▸ bárány

jelenj|i [é] (-a, -e) Hirsch- (mladič das Hirschkalb, hrbet der Hirschrücken, antilopa die Hirschziegenantilope, muha kožuharica die Hirschlausfliege)