hrib moški spol (-a …) geografija der Berg, die Höhe, -berg (grajski [Schloßberg] Schlossberg)
čez hribe in doline über Berg und Tal
po hribu navzdol bergabwärts
po hribu navzgor bergan, bergauf
Zadetki iskanja
- hríb hill, hillock; mountain
v hríb, po hríbu navzgor uphill
po hríbu navzdol downhill
pobočje hríba hillside
čez hríb in dol, čez hríbe in doline over hill and dale, up hill and down dale
iti po hríbu navzdol, sestopiti s hríba to go downhill - hríb montagne ženski spol , colline ženski spol , monticule moški spol
čez hribe in doline par monts et par vaux - hríb (-a) m
1. monte:
pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
strm, visok hrib monte ripido, alto
čez hribe in doline per monti e per valli
2. pl. hribi monti; montagna:
biti doma s hribov essere un montanaro
iti, hoditi v hribe andare in montagna - hríb m hrib, brijeg, breg, brdo: sneg je pokril -e in doline; iti v hrib
ići uzbrdo; -i
planinski svijet, svet; hoditi v -e
planinariti; priti čez -e in doline
doći izdaleka, iz bijela svijeta, iz bela sveta; pozdrav čez -e in doline
pozdrav u daleki kraj; med vojno je bil v -ih
za vrijeme, vreme rata bio je u partizanima - hríb monte m ; montaña f
čez hribe in doline por montes y valles - hríb -a m., гора́ -и́ ж.
- hríb -a m deal, munte
- valovni hrib stalna zveza
fizika (točka valovanja) ▸ hullámhegy - bližnji pridevnik
1. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közelibližnji kraj ▸ közeli helybližnja okolica ▸ kontrastivno zanimivo környék, kontrastivno zanimivo környező területbližnji gozd ▸ közeli erdőbližnji lokal ▸ közeli kocsma, közeli bárbližnji sosed ▸ közeli szomszédbližnji hrib ▸ közeli hegybližnja vas ▸ közeli falubližnji travnik ▸ közeli rétOgenj je popolnoma uničil dve hiši in se razširil na vsaj 14 bližnjih stavb. ▸ A tűz két házat teljesen elpusztított és legalább 14 közeli épületre terjedt át.
Živila kupujem v bližnji trgovini. ▸ Az élelmiszert a közeli boltban vásárolom.
2. (o časovni oddaljenosti) ▸ közelgő, közelbližnje volitve ▸ közelgő választásokbližnja preteklost ▸ közelmúltbližnja prihodnost ▸ közeljövőVisoke prodajne rasti ni pričakovati tudi v bližnji prihodnosti. ▸ A közeljövőben sem várható az értékesítés nagymértékű növekedése.
3. (o povezanem izvoru) ▸ közelibližnji sorodnik ▸ közeli rokonNe, nobeden od mojih staršev niti bližnjih sorodnikov ni glasbenik. ▸ Nem, egyik szülőm vagy közeli rokonom sem zenész.
Cedre so predstavnice družine borovk in so v bližnjem sorodu z macesnom. ▸ A cédrusok a fenyőfélék családjába tartoznak és közeli rokonságban állnak a vörösfenyővel.
4. (o navezanosti, odnosu) ▸ közelibližnji prijatelj ▸ közeli barát, kebelbarátŠtevilko mobilnega telefona naj otroci posredujejo le družinskim članom in bližnjim prijateljem. ▸ A gyerekek csak a családtagoknak és a közeli barátoknak adják meg a mobiltelefonszámukat.bližnja prijateljica ▸ közeli barátnő, kontrastivno zanimivo kebelbarátnő
5. (o posnetku) ▸ közeli, közelbližnji posnetek ▸ közelkép, közeli felvételKamere naredijo bližnje posnetke registrskih tablic vozil, ki vstopajo v območje. ▸ A kamerák közeli felvételeket készítenek a területre behajtó járművek rendszámtábláiról.bližnja fotografija ▸ közeli fotó, közeli képNaprava je na Zemljo poslala prve bližnje fotografije Luninega površja. ▸ A berendezés visszaküldte a Földre a Hold felszínéről készített első közeli felvételeket. - dól vallon moški spol
čez hrib in dol par monts et par vaux - dól (-a) m (dolina) valle; geogr. valle tributaria, laterale:
čez hrib in dol dappertutto, tutt'intorno, per ogni dove
fiz. valovni dol valle, ventre dell'onda - Golgota samostalnik
1. v krščanskem kontekstu (hrib pri Jeruzalemu) ▸ Golgota [jeruzsálemi magaslat]
2. (težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás
Popotovanje je bilo prava Golgota. Po dva in dva smo bili vklenjeni z lisicami in vzdolž povezani z verigo. ▸ Az utazás igazi golgotajárás volt. Kettesével vertek bennünket bilincsbe, és sorban láncra voltunk fűzve.
Svet je lep in življenja vreden, a smo ga zapackali z nevrednimi dejanji in moramo zdaj znova prehoditi Golgoto, da bi to popravili. ▸ A világ szép, és élni érdemes, de dicstelen cselekedetekkel mocskoltuk be, és most újra golgotát kell járnunk, hogy kijavítsuk. - grajsk|i (-a, -o) [Schloß] Schloss-, Burg- (gospod der [Schloßherr] Schlossherr, hrib der [Schloßberg] Schlossberg, jarek der Burggraben, [Schloßgraben] Schlossgraben, park der [Schloßpark] Schlosspark, vrt der [Schloßgarten] Schlossgarten, gospa die [Schloßherrin] Schlossherrin, kapela die [Schloßkapelle] Schlosskapelle, razvalina die Schlossruine, dvorišče der Burghof, [Schloßhof] Schlosshof)
- grajski pridevnik
1. (o gradu) ▸ vár-, várbéligrajski grič ▸ várdombgrajski hrib ▸ várdombgrajski kompleks ▸ várkomplexum, váregyüttesgrajski stolp ▸ vártoronygrajski zid ▸ várfalgrajski atrij ▸ várátriumgrajska kapela ▸ várkápolnagrajska pristava ▸ vármajorgrajska sobana ▸ várszobagrajska stavba ▸ várépületgrajska klet ▸ várpincegrajska restavracija ▸ várétteremgrajsko obzidje ▸ várfalgrajsko poslopje ▸ várépületgrajsko dvorišče ▸ várudvargrajske razvaline ▸ várromgrajska gospoda ▸ várurakgrajski pisar ▸ várbéli írnokgrajski oskrbnik ▸ várgondnok
2. v samostalniški rabi, starinsko (plemiči in graščaki) ▸ várbeli, várlakó
Kmalu je splav zasidral ob pomolu mestnega pristana in počasi so se vsi grajski spravili na kopno, kjer jih je že čakala truma slug. ▸ A tutaj hamarosan kikötött a városi kikötő mólójánál, és lassan az összes várbélit kihajóztatták a szárazföldre, ahol szolgák hada várta őket. - hríbček (-čka) m dem. od hrib monticello
- hríbec1 (-bca) m dem. od hrib monticello
- klanec samostalnik
1. (neraven del; pobočje) ▸ emelkedő [navzgor] ▸ kaptató [navzgor] ▸ lejtő [navzdol] ▸ ereszkedő [navzdol]po klancu navzgor ▸ emelkedőn felfeléKo peljemo kolo po klancu navzgor, vedno teže poganjamo pedala. ▸ Ha emelkedőn kerékpározunk, mindig nehezebb pedálozni.po klancu navzdol ▸ lejtőn lefeléstrm klanec ▸ meredek emelkedő, meredek lejtőrahel klanec ▸ enyhe emelkedő, enyhe lejtőblag klanec ▸ kontrastivno zanimivo enyhe lejtmenet, kontrastivno zanimivo enyhe völgymenetspeljevanje v klanec ▸ emelkedőn elindulás, kontrastivno zanimivo hegymenetbe kapcsolvožnja v klanec ▸ kontrastivno zanimivo hegymenet, kontrastivno zanimivo hegymenetben haladáshoja v klanec ▸ felfelé gyaloglás, kontrastivno zanimivo hegymenetben gyaloglásavtocestni klanec ▸ autópálya-emelkedőovinkast klanec ▸ kanyargós emelkedő, kanyargós lejtővzpenjati se v klanec ▸ hegymenetben haladciljni klanec ▸ kontrastivno zanimivo hegyi befutópremagovati klanec ▸ kontrastivno zanimivo kaptatót legyőzzagristi v klanec ▸ nekivág a kaptatónakkolesarjenje v klanec ▸ kontrastivno zanimivo kerékpározás felfeléklanec navzgor ▸ emelkedőklanec navzdol ▸ lejtőTraktor je bil ugasnjen in v prostem teku na blagem klancu. ▸ A traktort leállították és egy enyhe lejtőn alapjáraton járatták.
2. (hrib) ▸ emelkedő, dombvznožje klanca ▸ emelkedő lábavrh klanca ▸ emelkedő csúcsana vrhu klanca ▸ emelkedő tetején, domb tetejénNa klanec ni pridrvel samo eden, ampak kar trije taksisti. ▸ Nem is egy, hanem három taxisofőr jött fel a dombra.
Njena hiša je nizka, stisnjena na klancu pod cerkvijo. ▸ A háza alacsonyan, a templom alatti domboldalba simulva áll. - lésti (lézem) imperf.
1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero
2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna
3. scorrere, colare (sudore, lacrime)
4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi
5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre
6. cascare
7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo
8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti
9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro - múčiti to torture; to torment; to rack; to inflict pain on, to martyr; to maltreat; (bolečina) to hurt, to ail; (v šoli) to bully, to intimidate; (dražiti z varljivimi upi) to tantalize; (nadlegovati, jeziti) to bother, to worry, to vex, to plague, to tease, to grieve, to harass
skrbi jo mučijo she is tormented with worry
muči ga protin he is a martyr to gout
muči me misel na... I am uneasy (ali anxious) about...
do smrti múčiti to martyr
múčiti se (z delom) to labour, to slave, to toil, to moil, to toil and moil; to be at pains; to take pains, to make efforts, to strive hard, to struggle; to trouble oneself
múčiti se navkreber, v hrib to toil up the hill
múčiti se kot črna živina to drudge
muči se na žive in mrtve he is working himself to death