Franja

gošč|a [ó] ženski spol (-e …) der Schlamm; (usedlina) der Bodensatz; metalurgija (pulpa) die Trübe; -schlamm (aktivirana Belebtschlamm, industrijska Industrieschlamm, iz čistilnih naprav Klärschlamm)
lovilnik za goščo der Schlammfang

gošč|a² [ó] ženski spol (-e …) gozdarstvo die Dickung

góšča sediment; grounds pl; dregs pl; kemija residue, residuum, pl -ua; settling; (kalež) lees pl

góšča taillis moški spol , buissons moški spol množine ; dépôt moški spol , fond moški spol , résidu moški spol , sédiment moški spol

kavna gošča marc moški spol de café

góšča (-e) f

1. macchia, boscaglia, sterpaglia, frasconaia

2. pren. gruppo; mucchio; selva

3. (kar je gostega v tekočini; gosta tekočina) fondo, deposito; broda; morchia

4. nareč. bosco, macchia:
iti v goščo darsi alla macchia, andare partigiano

góšča ž
1. gustiš, česta, čestar, gusta šuma, gust šibljak: skrivati se po gozdovih in -ah
2. gustina: gošča ribiških luči
3. gustiš, gust talog: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi
4. dijal. šuma: bil je dve leti v -i
bio je dvije godine u partizanima

góšča poso m ; hez f ; depósito m

kavina gošča poso de café

góšča -e ž., гу́ща -і ж.

góšča -e ž pădure deasă, hăţiş

kálež (gošča) dregs pl; lees pl

aktiviran (-a, -o) aktiviert
tehnika aktivirana gošča der Belebtschlamm

industrijsk|i (-a, -o) proizvodnja: fabrikmäßig, industriemäßig, industriell; Industrie- (gigant der Industriegigant, hrup der Industrielärm, koncern der Industriekonzern, odpadki množina der Industriemüll, proizvod das Industrieerzeugnis, das Industrieprodukt, proletariat das Industrieproletariat, raziskovalni institut das Industrieforschungsinstitut, standard die Industrienorm, tir das Industriegleis, doba das Industriezeitalter, država der Industriestaat, gošča der Industrieschlamm, lokacija der Industriestandort, pokrajina die Industrielandschaft, proizvodnja Industrieproduktion, psihologija die Industriepsychologie, sociologija Industriesoziologie, velesila die Industriemacht, zgradba der Industriebau, železnica die Industriebahn, odplake množina, Industrieabwässer množina, mesto die Industriestadt, podjetje das Industrieunternehmen, območje das Industriegebiet)

kal² [au] moški spol (-a …) tehnika (gošča) die Trübe, der Schlamm, (mulj) der Bohrschlamm

káven kávin

kávni bifé coffee bar
kávna gošča coffee grounds pl
kávni mlinček coffee mill, coffee grinder
kávna ročka coffeepot
kávni servis coffee set
kávno zrno coffee bean, coffee berry
kávni kiosk coffee stall

kávin, káven de café

kavna gošča (žlička, zrno, nadomestek, mlinček, ekstrakt) poso m (cucharilla f, grano m, sucedáneo m, molinillo m, extracto m) de café
kavin stroj cafetera f (exprés)
kavni bonboni caramelos m pl (ali pastillas f pl) de café
kavin servis servicio m (ali juego m) de café
kavna plantaža plantación f de café; cafetal m

olíven (-vna -o) adj.

1. di oliva, di ulivo:
olivni nasadi oliveti
olivno olje olio d'oliva, (iz trikrat zmletih oliv) sansino
olivna gošča morchione
olivne tropine sansa

2. (color) oliva, olivastro, olivigno

uléči se (uléžem se) | ulégati se (-am se) perf., imperf.

1. distendersi; coricarsi:
uleči se na bok, hrbet, trebuh distendersi sul fianco, sul dorso, sul ventre

2. (leči) posarsi, depositarsi:
gošča se je ulegla na dno la feccia si è posata sul fondo

3. abbassarsi, posarsi:
sneg se je ulegel toliko, da je primeren za smuko la neve si è abbassata tanto da poterci sciare bene

4. adattarsi; quadrare; stare bene:
čevlji se uležejo po nogi le scarpe si adattano al piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. starost se je ulegla nanj è invecchiato
evf. uleči se k večnemu počitku morire, spirare
pren. uleči se komu v srce guadagnarsi l'affetto di qcn.

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

usedlin|a ženski spol (-e …) geografija die Ablagerung (mineralna Mineralienablagerung, morske Meeresablagerungen množina); das Sediment; v tekočini: der Niederschlag, die Trübung, (gošča) der Bodensatz, der Satz (kavna Kaffeesatz); (primesi) Schwebstoffe, Sinkstoffe množina, Schwebeteilchen množina
usedlina rudnine der Lagergang