Franja

Zadetki iskanja

  • front|a1 [ó] ženski spol (-e …) vojska die Front, das Feld
    Vzhodna fronta Ostfront
    odsek fronte der Frontabschnitt
    politično: fronta zavračanja die Ablehnungsfront
    ljudska fronta Volksfront
    osvobodilna fronta Befreiungsfront
    stavkovna fronta Streikfront
    maša na fronti der Feldgottesdienst
    vojak na fronti der Frontkämpfer
    figurativno boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten, der Zweifrontenkrieg
    vojska sposoben za fronto frontdiensttauglich, kriegstauglich
    vojska iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
  • front|a2 [ó] ženski spol (-e …) vremensko: die Front, -front (slabega vremena Schlechtwetterfront, hladna Kaltfront, nevihtna Gewitterfront, polarna Polarfront, topla Warmfront)
    letalstvo jadranje pred nevihtno fronto das Gewittersegeln, Frontensegeln
    letalstvo vzgornik pred fronto der Frontaufwind
  • front|a3 [ó] ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura (fasada) die Front
  • frónta (bojišče) front, front line, line of battle; (poslopja) front, facade, face; (vremenska) front; figurativno front

    na frónti at the front
    (zadaj) za frónto behind the line
    Osvobodilna Fronta Liberation Front
    ljudska frónta popular front, people's front
    široka frónta wide front
    hladna frónta cold front
    združena frónta united front, United Front
    služba na frónti service at the front
    iti na frónto to go to the front
    že dve leti je na frónti he has been two years at the front
  • frónta front moški spol

    na fronti au front
    Ljudska fronta Front Populaire
    Narodnoosvobodilna fronta Front de libération nationale
    hladna, topla (vremenska) fronta front froid, chaud (d'un cyclone)
  • frónta (-e) f

    1. voj. fronte:
    držati, prebiti, utrditi fronto tenere, sfondare, consolidare il fronte

    2. (skupnost strank) fronte:
    demokratična, nacionalna fronta fronte democratico, nazionale
    ljudska fronta fronte popolare
    hist. Osvobodilna fronta Fronte di Liberazione

    3. (prednja stran, pročelje) fronte

    4. meteor. fronte:
    hladna, topla fronta fronte freddo, caldo
    pren. boriti se na dveh frontah battersi su due fronti
    premagati koga na celi fronti sbaragliare su tutti i fronti
    gled. odrska fronta quinte
    hist. druga fronta secondo fronte
    soška fronta (v 1. svetovni vojni) fronte isontino
  • frónta ž (fr. front lat. frons)
    1. fronta, front: zaledje in fronta; delavska, nacionalna; ljudska fronta
    narodni front; Osvobodilna fronta slovenskega naroda
    2. pročelje, čelo, prednja strana: hiša je s -o obrnjena na ulico
    3. fronta, front, granično područje izmedu hladne i tople struje: hladna fronta
  • frónta frente m

    bojna fronta frente de combate
    ljudska fronta Frente Popular
    Osvobodilna fronta Frente de Liberación
    na vsej fronti en todo el frente
    biti na fronti estar en el frente
    iti na fronto ir (ali marchar) al frente
    hladna (vremenska) fronta frente frío
  • frónta -e ž., фронт ч.
  • frónta -e ž front
  • hladna fronta ženski spol die Kaltfront, die Kältefront
  • nevihtna fronta ženski spol die Gewitterfront
    jadranje pred nevihtno fronto letalstvo das Gewittersegeln, Frontensegeln
  • ruska fronta stalna zveza
    zgodovina (v 1. svetovni vojni) ▸ orosz front
    Sopomenke: vzhodna fronta
  • vzhodna fronta stalna zveza
    zgodovina (v 1. svetovni vojni) ▸ keleti front
    Sopomenke: ruska fronta
  • afežéjevka ž članica antifašističkog fronta (-čke fronte) žena
  • solúnec -nca m solunac, borac sa solunskog fronta
  • bližati se povratni glagol
    1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik
    volitve se bližajo ▸ közelednek a választások
    prazniki se bližajo ▸ közelednek az ünnepek
    zima se bliža ▸ közeleg a tél
    rok se bliža ▸ közeleg a határidő
    večer se bliža ▸ közeleg az este
    Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
    Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
    A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
    Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

    2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledik
    bližati se obali ▸ közeledik a part felé
    bližati se domu ▸ közeledik az otthona felé
    bližati se vratom ▸ közeledik az ajtó felé
    bližati se križišču ▸ közeledik a kereszteződéshez
    nevihta se bliža ▸ közeledik a vihar
    vlak se bliža ▸ közeledik a vonat
    Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

    3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közeleg
    bližati se koncu ▸ vége felé közelít, vége felé közeledik
    bližati se vrelišču ▸ forráspont felé közeledik
    bližati se zaključku ▸ befejezés felé közeledik
    bližati se sklepni fazi ▸ végső szakaszhoz közeledik
    bližati se rekordu ▸ megközelíti a rekordot
    slovo se bliža ▸ közeleg a búcsú
    Država se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
    Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
    Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
    Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
    Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

    4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
    Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
    Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!
  • dežev|en [é] (-na …) regnerisch; dopust ipd.: verregnet
    deževni Regen-
    (dan der Regentag, mesec der Regenmonat, oblak die Regenwolke, tropski gozd der Regenwald, fronta die Regenfront, obdobje die Regenzeit, leto das Regenjahr, vreme das Regenwetter)
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • enotnost [ô] ženski spol (-i …) die Einigkeit; die Einheit, die Einheitlichkeit; (enoglasnost) die Einhelligkeit
    … enotnosti Einheits-
    (fronta die Einheitsfront, načelo das Einheitsprinzip)
    ni enotnosti o … es gibt keine einhellige Meinung über …