Franja

dvign|iti se (-em se) dvig(ov)ati se

1. sich erheben; (vstati) aufstehen; v zrak: steigen, emporsteigen; letalstvo letalo: abheben, balon: aufschweben; temperatura: steigen, ansteigen
dvigniti se iz einer Sache entsteigen
dvigniti se iz zemlje (zaradi zmrzali) rastlina: hochfrieren

2. (upreti se) sich erheben gegen, aufstehen gegen

dvígniti (se) levantar(se); alzar(se); elevar(se)

dvigniti denar retirar el dinero
dvigniti vlogo (v banki) retirar el depósito (al banco)
dvigniti kvišku levantar en alto

dvígniti se -em se dov., підня́тися -німу́ся док.

anonimnost samostalnik
1. (odsotnost identitete) ▸ anonimitás, névtelenségNovinarji morajo spoštovati zasebnost in anonimnost žrtve in storilca. ▸ Az újságírók kötelesek tiszteletben tartani mind az áldozat, mind pedig az elkövető személyi integritását és anonimitását.

2. (neuveljavljenost) ▸ anonimitás, névtelenségNovopečeni republikanec se je iz politične anonimnosti prebil ob bok priljubljenemu demokratskemu politiku. ▸ Az újdonsült republikánus a politikai névtelenségből a közkedvelt demokrata politikus mellé küzdötte fel magát.

3. (neopaznost; pustost) ▸ hétköznapiság
S preprostimi materiali sta želela doseči primerno zadržanost in anonimnost objekta. ▸ Az egyszerű anyagokkal kívánták elérni a létesítmény kellő visszafogottságát és hétköznapiságát.

dvígati dvígniti to lift (up); to raise; to pull up; (nekaj težkega) to heave, to hoist

dvígati, dvígniti denar to draw money
dvígati, dvígniti znesek to withdraw a sum; (roke, glavo) to raise, to lift, to hold up
dvígati, dvígniti roko na koga to raise oneself hand at someone; (oči) to raise, to lift
dvígati, dvígniti na rame to hoist on one's shoulders; (s škripcem, vitlom) to hoist
dvígati, dvígniti zastor to raise the curtain
dvígati, dvígniti sidro to weigh anchor, to heave anchor
dvígati, dvígniti se (dim) to rise, to go up; to ascend; to stand
zgradba, ki se dviga nad vsemi drugimi a building that overtops all the others; (teren ipd.) to rise, to slope; (oseba) to rise, to get up
dvígati, dvígniti se proti to stand up against, to revolt, to rebel against, to protest (against)
vsi so se dvignili, ko so zaigrali državno himno every one rose to his feet when the national anthem was played
dvígati, dvígniti se v zrak to soar

mása (-e) f

1. (surovina za izdelke) massa:
gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici

2. (gmota) massa:
temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine

3. pejor. massa, moltitudine:
demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti

4. publ. (množica) massa:
psihologija mase la psicologia della massa
dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa

5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
masa (obseg)
naložb il volume degli investimenti

6. fiz., kem. massa:
atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
mirovna masa massa di quiete, di riposo

7. gastr. massa

8. elektr. massa:
priključek na maso contatto a massa
zvezati z maso mettere a massa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna masa (genotip) genotipo
gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
jur. likvidacijska (stečajna)
masa massa fallimentare
zapuščinska masa massa ereditaria
meteor. zračna masa massa d'aria

móž man, pl men

velik (visok) móž a tall man, (figurativno) a great man; (soprog) husband
kot en móž (enoglasno) as one man
móž proti móžu (bližinski) hand-tohand
borba móža proti móžu hand-to-hand struggle
slamnati móž (figura, statist) man of straw, dummy
divji móž wild man of the woods
povodni móž water sprite
do zadnjega móža (= vsi) to the last man, (all) to a man
padli so (v boju) do zadnjega móža they perished to a man
pravi móž na pravem mestu the right man in the right job (ali place)
vsi možje brez izjeme every man jack
priti, naleteti na pravega móža to come to the right man
biti le pol móža (figurativno) to be only a half man
izkazati se za móža to play the man, (ne se ustrašiti) to stand up to it like a man
dvigniti se kot en móž to rise like one man
pokaži, da si móž! show yourself a man!, show us what you're made of!
govorita kot móž móžu! let us have a man-to-man talk!
biti móž beseda to keep one's word, to be a man of one's word
on je móž beseda he is a man of his word
ladja se je potopila z vsemi móžmí na krovu the ship went down (ali sank) with all hands
móž jo tepe, kadar je pijan her husband (ali man) beats her when he is drunk

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

vsta|ti (-nem) vstajati

1. iz postelje: aufstehen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
(dvigniti se) sich erheben (tudi figurativno)

2. (postaviti se na noge) aufstehen, aufkommen, auf die Beine kommen; od mize/obeda: vom Tisch aufstehen
pomagati vstati komu (jemandem) emporhelfen

3. od mrtvih ipd.: auferstehen
vstati iz ruševin wiedererstehen
vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

zaostálost (-i) f ritardo; arretratezza, sottosviluppo:
dvigniti se, izkopati se iz zaostalosti sollevarsi dalla, liberarsi dell'arretratezza
telesna, umska zaostalost ritardo fisico, mentale
gospodarska, kulturna zaostalost sottosviluppo economico, culturale

zràk air; atmosphere

tekoči zràk liquid air
neprepusten za zràk airtight
dvigniti se v zràk to rise in the air
iti na zràk to take an airing, to take the air
izpostaviti zràku to air
zràk je čist figurativno (nikogar ni) (žargon) the coast is clear
ta plin je lažji kot zràk this gas is lighter than air
nekaj leži v zràku (figurativno) there's something in the air
pognati v zràk to blow up
zleteti v zràk (figurativno) to be blown up
ne pridem do zràka (figurativno) I can't breathe
prinesti na zràk to air
postaviti, vreči na zràk (figurativno) to throw out, to turn out
iz zràka sneti (figurativno) to invent
dve lovski letali sta trčili v zràku two fighter planes collided in mid-air
viseti v zràku (figurativno) to be undecided yet
sušiti na zràku to dry outdoors, ZDA to air-dry