Franja

Zadetki iskanja

  • dviga|ti (-m) dvigniti (immer wieder, allmählich usw.) heben; ➞ → dvigniti
    dvigati se temperatura: steigen, höher werden
    dvigati se nad stavbe itd.: aufragen über, (etwas) überragen
  • dvígati dvígniti to lift (up); to raise; to pull up; (nekaj težkega) to heave, to hoist

    dvígati, dvígniti denar to draw money
    dvígati, dvígniti znesek to withdraw a sum; (roke, glavo) to raise, to lift, to hold up
    dvígati, dvígniti roko na koga to raise oneself hand at someone; (oči) to raise, to lift
    dvígati, dvígniti na rame to hoist on one's shoulders; (s škripcem, vitlom) to hoist
    dvígati, dvígniti zastor to raise the curtain
    dvígati, dvígniti sidro to weigh anchor, to heave anchor
    dvígati, dvígniti se (dim) to rise, to go up; to ascend; to stand
    zgradba, ki se dviga nad vsemi drugimi a building that overtops all the others; (teren ipd.) to rise, to slope; (oseba) to rise, to get up
    dvígati, dvígniti se proti to stand up against, to revolt, to rebel against, to protest (against)
    vsi so se dvignili, ko so zaigrali državno himno every one rose to his feet when the national anthem was played
    dvígati, dvígniti se v zrak to soar
  • dvígati, dvígniti soulever, lever, élever ; (denar) retirer, prélever, percevoir, toucher

    dvigati se se lever, s'élever, se soulever, s'insurger contre
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • dvígati -am
    I.
    1. dizati, podizati: žerjav dviga zaboje iz ladje
    2. dizati: dvigati cene, proizvodnjo; veter dviga prah
    3. dizati, podizati, uzimati: dvigati denar v banki
    4. uzdizati: dvigati deželo iz gospodarske zaostalosti
    5. dizati, podizati: dvigati ljudske množice v upor
    II. dvigati se
    1. dizati se
    2. skakati, rasti, penjati se: cene se dvigajo
    3. uzlijetati, uzletati: avioni se dvigajo drug za drugim
  • dvígati -am nedov., підійма́ти -ма́ю недок., підніма́ти -ма́ю недок.
  • dvígati -am nedov.
    1. a ridica, a înălţa, a arbora, a majora, a urca
    2. a stârni
  • dvígati se -am se nedov., підійма́тися -ма́юся недок.
  • brezvetrje samostalnik
    1. (odsotnost vetra) ▸ szélcsend
    ekvatorialno brezvetrje ▸ egyenlítői szélcsend
    popolno brezvetrje ▸ teljes szélcsend
    Ponavadi je vladalo popolno brezvetrje ali pa so pihali tako šibki, muhasti in bežni vetrovi, da se zaradi njih ni splačalo dvigati jader. ▸ Általában teljes szélcsend uralkodott, vagy annyira gyenge, szeszélyes és tünékeny szelek fújtak, hogy nem volt érdemes felhúzni a vitorlát.
    jadrati v brezvetrju ▸ szélcsendben vitorlázik
    pas brezvetrja ▸ szélcsend öve

    2. (stanje neaktivnosti) ▸ nyugalmi időszak, nyugalmi helyzet
    Nastalo je obdobje brezvetrja v palestinsko-izraelskih odnosih. ▸ A palesztin–izraeli kapcsolatokban nyugalmi időszak köszöntött be.
    Tudi torkov borzni sestanek ni postregel s kakšnim večjim presenečenjem in na trgu je še naprej brezvetrje. ▸ A keddi tőzsdei ülés sem hozott nagyobb meglepetéseket, és a piacon továbbra is nyugalmi helyzet uralkodik.
  • dvígniti (-em) perf. glej dvigati | dvigniti
  • dvigováti (-újem) imperf. glej dvigati
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • kvišku empor, hinauf, auf, hoch, in die Höhe (brizgati aufspritzen, dvigati se emporragen, aufragen, iztegniti hochstrecken, vreči emporschleudern, odpeljati hochfahren, auffahren, planiti emporschnellen, hochschnellen, pogledati hochblicken, aufblicken, emporblicken, potegniti emporreißen, privezati hochbinden, splezati hochklettern, spraviti hochbekommen, vreči hochwerfen, hinaufwerfen)
    glavo kvišku! Kopf hoch!
  • nad

    1. (više od) kje, kam: über (nad Xom über dem X, nad Xa über den X; (ona) stanuje nad nami sie wohnt über uns; obesiti sliko nad zofo das Bild über das Sofa hängen), oberhalb, oberhalb von (nad 2000 metri dež prehaja v sneg oberhalb 2000 Meter geht der Regen in Schnee über; vas nad Celovcem ein Dorf oberhalb von Klagenfurt)
    nad vodo über Wasser (držati se nad vodo sich über Wasser halten)
    nad glavo über dem Kopf
    nad morjem über dem Meeresspiegel
    nad tem/njim/njo … darüber; darüberliegend, darüberhängend … (stanovanje nad tem die darüberliegende Wohnung, slika nad njo das darüberhängende Bild …)
    eden/drug nad drugim übereinander, übereinander-
    (biti [übereinanderstehen] übereinander stehen, [übereinanderliegen] übereinander liegen)
    nad vrstico [hochstehend] hoch stehend

    2. (hierarhično više) über (moč nad Xom die Macht über X, vladati nad Xom über X herrschen)
    tisti nad mano die da oben množina
    postaviti nad koga: (nadrediti) (jemandem) überordnen
    figurativno biti vzvišen nad tem [darüberstehen] darüber stehen

    3. (več kot) über
    nad ničlo über Null
    nad osemdeset über achtzig
    nad vse über alles
    biti nad über … sein, stroški: liegen über (biti za 10 % nad um 10 % über … liegen)
    über- (nad tarifo übertariflich)

    4. grozeče, sovražno prihajati, iti ipd.: auf … los- (iti/korakati nad Xa auf X losgehen/losmarschieren)
    | ➞ → bedeti, dvigati se, jeziti se, sedeti, sklanjati se, skopati se, spotikati se, zgroziti se, glava, kontrola, pregled, zmaga
  • narašča|ti (-m) narasti wachsen, anwachsen, zunehmen; (dvigati se) steigen, ansteigen, sich erhöhen; (poskočiti) cene: anziehen; (krepiti se) aufholen; schwellen, anschwellen, auflaufen; im Zunehmen begriffen sein; (začeti prevladovati) [überhandnehmen] überhand nehmen
    naraščati preko vseh meja ausufern
    po vrednosti: im Wert steigen
  • nebó (vidno) sky; firmament; pesniško welkin; (v ustih) palate

    na nebu in the sky
    nebó nad prestolom, nebó pri procesiji baldachin, canopy
    visok do neba skyhigh, very high
    iz vedrega neba out of the blue, out of a clear sky
    pod milim nebom under the open sky, in the open air
    med nebom in zemljo between heaven and earth
    kot strela z jasnega neba like a bolt from the blue, all of a sudden
    proti nebu skyward(s)
    do neba segajoč reaching up to the sky, touching the sky
    bitka pod nebom air battle
    modro nebó blue sky
    oblačno nebó cloudy sky, overcast sky
    do neba vpijoč crying to heaven
    štiri strani neba the four points of the compass
    (dimna) pisava (reklama) na nebu aeronavtika skywriting; ZDA smoke-writing (sky advertising)
    pisec (reklame) na nebu skywriter
    košček modrega neba a patch of blue sky
    nebó je modro (oblačno) the sky is blue (cloudy, overcast)
    dvigati se v nebó to rise to the skies
    koga v nebó povzdigovati to praise someone to the skies, to laud to the skies, to extol
    (kot) z neba pasti (figurativno) to come out of the blue, to drop from the skies
    noben mojster ni z neba padel (figurativno) no one is born a master
    v nebó vpijoča krivica a crime crying to heaven for vengeance
    moder kot nebó sky blue, skylike
    do neba (= čez vse mere) sky-high, to the sky (ali to the skies)
  • oblák cloud

    brez obláka, oblákov cloudless, serene
    nizko ležeči obláki aeronavtika low cloud level
    gradovi v oblákih (figurativno) castles in Spain
    tvorba oblákov cloud formation
    utrganje oblákov a cloudburst
    zidanje gradov v obláke (figurativno) building castles in the air, wishful thinking
    dvigati se visoko pod obláke to rise high into the sky
    kriki so se dvignili do oblákov the shouts made the welkin ring
    leteti nad obláki aeronavtika žargon to fly over the top
    (po)let nad obláki over-the-top flight
    obláki se kopičijo the clouds are baking up
    iz oblákov pasti (figurativno) to drop from the clouds
    oblák se je utrgal there was a violent downpour
    zidati gradove v obláke to build castles in the air
    živeti v oblákih (figurativno) to be (ali to have one's head) in the clouds
  • odnes|ti1 [ê] (-em) odnašati tragen (tja hintragen, gor hinauftragen …), wegtragen, forttragen, s seboj: mitnehmen; fortbringen (vzeti) holen; veter zemljo, listje: irgendwohin wehen, fortwehen, (dvigati v zrak) aufwirbeln, fortwirbeln; voda: abschwemmen
    odnesti pete abhauen, Fersengeld geben, das Weite suchen
    figurativno v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
    kar odneslo ga/jo je er/sie ist auf und davon
  • ras|ti (-[t]em) zrasti

    1. biologija wachsen (v višino emporwachsen, iz česa hervorwachsen aus, naprej weiterwachsen, skozi kaj durchwachsen durch)
    zelo hitro rasti schießen, emporschießen
    rasti v višino in die Höhe wachsen
    bohotno rasti rastlinstvo, botanika, medicina wuchern
    pustiti rasti wachsen lassen
    pustiti si rasti brado sich den Bart wachsen lassen, sich einen Bart [stehenlassen] stehen lassen

    2. (naraščati, dvigati se) cene: ansteigen

    3. figurativno geben ipd.: schwellen, anschwellen

    4. rastlinstvo, botanika na določenem rastišču: vorkommen
    |
    figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
  • raván (-vní) f

    1. knjiž. (ravnina) pianura, piano; spianata

    2. redko (raven, nivo) livello, tenore:
    dvigati življenjsko ravan elevare il tenore di vita